Nespoštovanje pravil in na stotine izgubljenih tožb Slovenske vojske

Obvezni počitek v Slovenski vojski je ena od točk, na kateri se lomijo številna kopja, in predvsem odnos znotraj vodstva vojske je, milo rečeno, nenavaden. Če se vojak pritožuje, da so mu kršena pravila, ki jih je vojska sama postavila, mu enostavno pravijo – pravico iščite na sodišču. A najprej, kaj je obvezni počitek?

Pravila v vojski po eni strani določajo z zakonom o delavnih razmerjih, po drugi strani pa z zakonom o obrambi. Kot pravijo na ministrstvu za obrambo, ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do počitka v trajanju najmanj 24 ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Zakon o obrambi namreč določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Mors glede neprekinjenega 11-urnega počitka med dvema delovnima dnevoma na vprašanja pojasnil ni podal, čeprav gre za novo zadevo, ki bi lahko pomembno posegla v proračun.

V teoriji se to lepo sliši, a številna pričevanja vojakov pravijo, da se tega v vojski ne držijo. Neuradno je razlog tudi to, da enostavno ni dovolj vojakov, da bi lahko izpolnili vse naloge, ki jih vojaško življenje zahteva. Tudi zakon o službi v Slovenski vojski določa, da imajo vojaki pravico do počitka. Se pravi, že trije zakoni, ki poznajo to pravilo, a se to sistematično krši. Najbolj pereče je to na misijah, a poznamo tudi primere iz Slovenije. V vojski tudi pravijo, da "pripadniki, ki menijo, da jim počitek ni bil zagotovljen, lahko vložijo zahtevek oz. tožbo na pristojno sodišče, pri čemer pa morajo izkazati in dokazati, da jim ta dejansko ni bil omogočen". In do česa je ta pravni paradoks privedel?

Obstaja na stotine tožb in sodb, ki so jih vlagali vojaki. S številnimi se vojska pogodi, številnim pa na sodiščih poskušajo dokazati, da nimajo prav. Na naše vprašanje, koliko poravnav (sodnih ali zunajsodnih) zaradi kršitev dnevnega oziroma tedenskega počitka so v vojski sklenili v zadnjih petih letih, je bil odgovor presenetljiv: 884! To vsekakor kaže, da ne gre za osamljene primere in ne gre za majhen problem, ki bi ga bilo možno pomesti pod preprogo. Sploh če vemo, da je v stalni sestavi približno 6.400 vojakov, če pa odštejemo uslužbence in civilno osebje, pridemo na številko 5.200 vojakov. V letu 2020 je sicer teh poravnav bilo "samo" 22, vloženih pa je bilo na desetine tožb, katere odločitve še niso bile sprejete, leta 2019 kar 405. Če bi leto 2019 vzeli kot osnovo, bi to pomenilo, da je tožbe vložilo skoraj 10 odstotkov aktivnih vojakov.

Odvetnik Klemen Vogrinec, ki pogosto zastopa vojake v primerih tožb zaradi kršenja pravice do počitka, pravi, da "vse tožbe, ki sem jih vložil za 11-urni počitek, so bile uspešne (do danes sicer tudi nobene tožbe glede 24-urnega počitka nisem pravnomočno izgubil)". Rešitev se je vojski ponudila sama od sebe, saj je sodba Vrhovnega sodišča povedala, da se v času obveznega počitka jutranji postroj, sestanki oddelka, pripravljenost, čiščenje orožja, čiščenje snega ne štejejo v kršitev do obveznega počitka. "Pri tem je alarmantno, da je VS RS sprejelo stališče, da QRF (enote za hitro posredovanje) ne krši počitka, čeprav gre za eno od tipičnih delovnih nalog na misijah (ne samo za SV), saj enote rotirajo med delom: varovanje objektov posebnega pomena, varovanje baze, patrulje in QRF. Poleg tega pa sta celo Mors in seveda tudi Slovenska vojska to nalogo še v sodnih postopkih do tega stališča Vrhovnega sodišča štela QRF za delo, ne pa počitek," pove Vogrinec.

Nekateri primeri, ki nam jih opiše odvetnik, kažejo na to, da se vojska problema zaveda, a ga sistematično poskuša s pomočjo papirne sledi prikriti. "Po pripovedovanju vojakov se evidence o prostem dnevu morajo podpisovati po ukazu, če se upiraš, sledi uradni razgovor itd. Zastopal sem pripadnika, ki je bil vodni zaupnik in ni želel podpisovati in je vztrajal, da ne bo podpisoval nekaj, kar ni res. Sledilo je več uradnih razgovorov, na koncu pa je bil predčasno poslan z misije. Razlog, mislim, da ni bilo upiranje podpisovanju. Kot mi pravijo vojaki, bodo že kaj našli." Prav tako opozarja, da je te tožbe lažje dobiti, če ste častnik ali podčastnik, nekaj težje pa, če ste "le" vojak. Vse to pa v vojski ne ustvarja dobrih odnosov, ki so eden od pomembnejših dejavnikov za veliko število odhodov.

Tudi zadnji primer, ki ga je zastopal, v katerem je vojak dobil skoraj 20.000 evrov odškodnine in povračila stroškov, je bil primer, ko so poskušali pred sodiščem dokazati, da papirne sledi kažejo, da je bilo vse v redu. A pričevanja vojakov, ki so jih povabili kot priče, so pokazala nasprotno, sodišče pa potem ni več verjelo temu, kar je vojska imela kot "dokaz na papirju", da je obvezni počitek bil izpeljan. Te kršitve so res pogoste in sodna praksa jim skoraj vedno prikima, zato bi se vojska lahko v naslednjih letih soočala s še večjim številom tožb. Kar pa bi radi tudi preprečili, a ne na način, kot veleva zakon, ampak bolj kot spremembo definicije obveznega počitka.

Mors se sicer pogosto na sodbe slovenskih sodišč, ki kršitve priznavajo, pritožuje. "Slovenska vojska se zaveda težav, povezanih z ureditvijo in razporejanjem delovnega časa ter koriščenjem pravice do počitka na misijah. V zadnjem času sodišča tožbene zahtevke zavračajo, če tožniki ne dokažejo, da jim počitek ni bil zagotovljen. Kljub temu so strokovne službe Slovenske vojske ocenile, da je potrebna sprememba Zakona o službi v Slovenski vojski," so nam odgovorili na Morsu. Kot še pravijo, bi vojska rada dopolnila definicijo počitka, da bi bila bolj v skladu s sodno prakso, pa tudi, da bi se lahko izognili finančnim posledicam. Kaj točno bi te spremembe bile, ni jasno, pravijo pa, da bi sledili sodni praksi iz leta 2019, ki je te bolj natančno pojasnila. Vogrinec tudi pravi, da se boji, "da se bo v noveliranem zakonu v praksi potreben počitek izvajal na način, da bodo vojaki dejansko izgubili pravico do 24-urnega neprekinjenega počitka".

Marjan Sirk, načelnik Oddelka za odnose z javnostmi na Generalštau Slovenske vojske je naknadno želel, da se doda tudi njihovo celotno pojasnilo: 

"Pravica do tedenskega in dnevnega počitka je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o obrambi.  V zvezi s tedenskim počitkom je v Zakonu o obrambi določeno, da če mora delavec zaradi službenih potreb, varnostnih razmer, nemotenega opravljanja zadev civilne obrambe ali izvajanja materialne in zdravstvene oskrbe vojske oziroma nemotenega izvajanja vojaškega izobraževanja in usposabljanja na dan tedenskega počitka delati, se mu zagotovi tedenski počitek v tekočem ali naslednjem mesecu.

Ker se narava dela na mednarodnih misijah razlikuje od dela v domovini, je bilo v Zakonu o službi v Slovenski vojski (sprejet leta 2007) določeno, da mora med opravljanjem vojaške službe v tujini nadrejeni poveljnik omogočiti pripadnikom potreben počitek. Sodna praksa tega ni priznala kot izjemo in je pri opredeljevanju "potrebnega počitka" izhajala iz splošnih določil Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o obrambi – torej 24 neprekinjenih ur v obdobju sedmih zaporednih dni oz. ko slednje ni mogoče v tekočem ali naslednjem mesecu.  

Da bi uredili problematiko, je Slovenska vojska skupaj z Ministrstvom za obrambo leta 2017 izdelala predloge za prenovo tako Zakona o obrambi kot Zakona o službi v Slovenski vojski. Prenovljena/sprejeta področna zakonodaja bi na novo opredelila delovni čas na misiji in bi drugače uredila pravico do počitka na misiji. Zakon o obrambi ni prestal obravnave na pristojnem odboru, posledično se tudi Zakon o službi v Slovenski vojski, ki bi slednje urejal, ni prenovil.

  Do leta 2019 si sodna praksa ni bila enotna oz. ni bilo jasno definirano, kaj pomeni tedenski počitek na misiji (kjer veljajo posebni pogoji dela in delovanja ter tudi drugačne varnostne razmere in zahteve). Konec leta 2019 in v letu 2020 so bile sprejete pomembne odločitve Vrhovnega sodišča, ki so natančno opredelile pravico do tedenskega počitka.

Slovenska vojska spoštuje veljavno zakonodajo in zavezujoče predpise ter bo tako delovala tudi v prihodnje. To bi bilo veliko lažje s posodobljenimi, aktualnimi in prenovljenimi področnimi pravnimi akti. V ta namen so pristojne službe Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo pristopile k predlogom prenove Zakona v službi v Slovenski vojski, kjer bo to področje in vrsto drugih pravilno rešeno."