"Takšnih kvot ne moremo in ne smemo sprejeti tudi za ceno podaljšanja pogajanj ne," je bil odločen But, ki še poudarja, da se dohodkovni položaj kmetov ob vstopu v EU ne sme poslabšati.
Minister But je pojasnil, da so kvote (npr. za mleko, sladkor in krompirjev škrob) za razliko od referenčnih količin nekoliko strožje, saj pomenijo tudi dejansko omejitev proizvodnje. Referenčne količine (npr. za krave dojilje, ovce in koze) pa se nanašajo na proizvode, kjer država plačuje subvencije, pri tem pa ne govorimo o nedovoljenih proizvodnjah nad to količino, ampak o tem, da je lahko le tisto, kar je znotraj referenčne količine, predmet subvencij oz. neposrednih plačil. Hkrati pa je tudi samo ta proizvodnja lahko predmet morebitnih interventnih ukrepov na trgu. Ostala proizvodnja torej ni prepovedana, ni pa predmet tržnih ureditev.
Najbolj problematični naj bi bili kvoti za mleko in poljščine. Predlog Evropske komisije za mleko je namreč kar za 30.000 ton manjši od odkupa v letu 2000. "V kolikor bi EU sprejela to kvoto, da bi morali za 10-12% znižati proizvodnjo mleka," opozarja minister. Predlagana kvota komisije za sladkor pa bi, tako But, pomenila začetek konca tovarne sladkorja v Ormožu.
Do predlogov Evropske komisije so se ostro odzvali tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) kot tudi v Sindikatu kmetov Slovenije (SKS) ter jih označili kot sramotne in nesprejemljive. "Če bomo ugotovili, da naša politika v teh naslednjih tednih in mesecih ne vodi pogajanja v smeri, ki zagotavljajo obstoj tistih delovnih mest, ki danes na podeželju so, ki ne zagotavljajo obstoj oz. zagotovitev vsaj takega standarda kot ga slovenski kmetje danes imajo, potem bomo naredili vse, da pristop Slovenije k EU nekako zavremo," je na novinarski konferenci poudaril predsednik KGZS Peter Vrisk.
Predsednik SKS Marjan Gorenc pa je izpostavil predvsem kvoto za mleko in bazno površino za poljščine, ob tem pa dejal, da bi tako uveljavljeni predlogi, kot jih je prejšnji teden podala Evropska komisija, pomenili katastrofo za tri četrtine slovenskih kmetov. Slovenski kmetje pri kvotah in referenčnih količinah nočejo tistega, kar je Slovenija imela pred tremi ali štirimi leti, ampak zahtevajo številke, ki bodo odraz realnega stanja, poudarja Gorenc. SKS se sprašuje tudi, kako bo lahko slovenski kmet konkurenčen evropskemu, če bo leta 2004 prejel samo 25 odstotkov vrednosti neposrednih plačil, ki jih bo prejel evropski kmet.
Slovenski pogajalci so za področje kvot že zahtevali tehnični sestanek z Brusljem, saj npr. za poljščine predvidevajo, da je prišlo do napak. V sindikatu kmetov pa se sicer že pripravljajo na protestni shod, če ministrstvo ne bo izpolnilo danih obljub kmetom.