Nespremenjene bolniške

Ekonomsko socialni svet bo po Bručanovih besedah odločal samo še glede plačevanja oskrbe v bolnišnicah za alkoholizirane povzročitelje prometnih in drugih nesreč, kar pogajalci niso uskladili. Današnji čistopis predloga bo šel na ESS po rednem postopku na prvo naslednjo sejo, torej najverjetneje še ta mesec.

Po mnenju predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja je usklajeni predlog celo boljši od sedanjega zakona. Stališče sindikatov so upoštevali pri višini boleznin zaradi poškodb pri adrenalinskih športih ali poškodb pod vplivom alkohola, ki naj bi znašale 70 odstotkov celotnega nadomestila, je povedal Rebolj.

GZS opozarja!

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) z rezultati pogajanj o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni v celoti zadovoljna. Ministrstvo za zdravje namreč ni sledilo izhodiščem sprejetih vladnih ekonomskih in socialnih reform, da se obremenitve iz naslova prispevkov znotraj stroškov dela ne smejo povečevati. V GZS opozarjajo, da se bodo tako glede na dogovorjeno novelo zakona obremenitve stroškov dela povečale.

Prispevna osnova se je razširila na avtorske honorarje in izplačila po podjemnih pogodbah. To bo po izračunih GZS prineslo okrog 15 milijonov evrov (3,6 milijarde tolarjev) dodatnih letnih obveznosti zavarovancev, ki jih bodo neposredno krili delodajalci.

Sedaj dogovorjena rešitev je za samostojne podjetnike, ki spadajo v prvi zavarovalni razred, manj ugodna kot obstoječa ureditev, saj se bo najnižja zavarovalna osnova z minimalne plače (522 evrov) povečala na najnižjo bruto pokojninsko osnovo (707,71 evra). To pomeni za 5,5 milijona evrov dodatnih letnih stroškov za te podjetnike.

Ekstremni športi po posebnem pravilniku

Kateri so ti adrenalinski oziroma ekstremni športi, še niso dorekli. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Igor Antauer je povedal, da bo minister te športe uredil v pravilniku. Antauer je prepričan, da bo minister pri tem "uporabil zdravo pamet" in upošteval, da tisti, ki se rekreira, izvaja tudi manjši pritisk na zdravstveno blagajno. Prepričan je, da na primer tek, navadno planinarjenje ali kolesarjenje ne morejo biti ekstremni šport, "je pa na primer skakanje s padalom ekstremni šport", je še dodal.

Nespremenjena so ostala vsa preostala bolniška nadomestila: 100 odstotkov za poškodbe na delu in poklicne bolezni, 90 odstotkov za primere bolezni ter 80 odstotkov za nego družinskega člana in poškodbe izven delovnega mesta, je pojasnil Rebolj.

Brez omejitve za trajanje bolniškega staleža

V nasprotju s prvotnimi izhodišči ne bo nobenih omejitev za trajanje bolniškega staleža. Za tiste, ki so na bolniški več kot eno leto, naj bi posebna komisija ugotavljala, ali je delavec sposoben za delo. Sicer se bo moral zdraviti ali pa bo komisija predlagala invalidsko upokojitev, pravi Rebolj.

Pomemben dogovor so po oceni predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča dosegli tudi glede sestave skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavnikov upokojenskih in invalidskih organizacij namreč ne bo imenoval državni zbor, kot je sprva predlagalo ministrstvo, vsaka organizacija pa bo lahko imela največ enega predstavnika. S tem se po ocenah Semoliča politika umika s tega področja, bilo bi namreč nekredibilno, če bi jih imenoval državni zbor.

Predlog sindikatov in delodajalcev je obveljal tudi pri plačevanju prispevkov socialno najšibkejšim. Ta sredstva bo krila država iz proračuna in ne bodo šla iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je sprva predlagalo ministrstvo. Bo pa ta predlog lahko začel veljati šele s prihodnjim letom in proračunom, letošnji proračun je namreč zaprt.