Nesreča balona: veter posledica nevihtnega piša

Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so danes pojasnili vzrok vetra, ki se je pojavil ob četrtkovi nesreči balona na Barju. Kot pojasnjujejo, so se v četrtek med 7. in 8. uro predvsem na Gorenjskem pojavile nevihte, zaradi katerih je tudi na območjih, na katerih neviht ni bilo, zapihal okrepljen veter oziroma nevihtni piš. Prvi izsledki nesreče bodo sicer predstavljeni v petek.

V kratkem opisu vremenskega dogajanja v času nesreče se je po besedah agencije okrepljen veter oziroma tako imenovani nevihtni piš na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na Gorenjskem. "Ko namreč nevihtni oblaki v svojem razvoju dosežejo zadostno višino, padavinski elementi, ki so nastali ob dviganju zraka, dovolj zrastejo, da izpadajo proti tlom, pri tem pa ohlajajo zrak, skozi katerega padajo. Ta gostejša zračna masa pada proti tlom in izpodriva zrak pod seboj. Ko spuščajoči se zračni tok ali vzdolnik doseže tla, se ob tleh razteka v vse smeri. Tako se lahko prizemni okrepljeni veter pojavi tudi 10 do 20 kilometrov stran od samih nevihtnih oblakov," so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem dodajajo, da je po podatkih samodejne meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad prizemni veter med 7.30 in 8. uro dosegel največjo hitrost 30 kilometrov na uro iz zahodne do severozahodne smeri.

Omenjena nevihta je sicer po navedbah Arsa posledica hladne fronte, ki se je Sloveniji približala že v sredo. Ta se je nad Alpami zadrževala tudi v noči na četrtek, "zaradi njenega vpliva pa so bile oba dneva predvidene predvsem popoldanske in večerne nevihte na območju Avstrije in v severnem delu Slovenije".

Te so se, kot pojasnjujejo na Arsu, v noči s srede na četrtek pojavile tudi nad severnim delom Padske nižine, v četrtek v jutranjih urah pa so se od zahoda približale Sloveniji in med 6.30 in 7. uro s hitrostjo med 60 in 70 kilometri na uro začele prehajati slovensko zahodno mejo. Med 7. in 8. uro so nato dokaj hitro zajele predvsem severni del Primorske in Gorenjsko.

Prvo poročilo o nesreči ta petek

Vodja službe za preiskovanje nesreč Roman Rovanšek je sicer danes sporočil, da bo v petek na novinarski konferenci predstavil uvodno poročilo o nesreči, kar pomeni, da lahko javnost pričakuje prve, bolj uradne izsledke vzrokov za nesrečo.

Nesreča balona se je zgodila v četrtek nekaj pred 8. uro, v njej pa je bilo udeleženih 32 ljudi, od tega 30 potnikov ter pilot in kopilot. Štirje med njimi so umrli, 14 jih je bilo po podatkih policije huje poškodovanih, 14 pa lažje.

Zaradi nesreče je služba za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo agenciji za civilno letalstvo naložila prepoved vseh komercialnih letov z baloni. Zaradi prepovedi so se v torek sestali predstavniki agencije, ponudniki komercialnih balonarskih poletov in predstavniki Letalske zveze Slovenije ter se uskladili o predlogu varnostne direktive, ki natančneje določa pogoje za letenje. Direktivo so poslali glavnemu preiskovalcu nesreče, ki mora zdaj odločiti, ali ukrep zadošča za odpravo prepovedi komercialnih poletov z baloni.

Direktiva med drugim vsebinsko določa obvezno opremo, postopke za pripravo leta in vkrcavanje potnikov. Gre za zasilno rešitev, ki bo veljala do implementacije evropske uredbe, torej do marca naslednje leto, so v torek pojasnili na agenciji. Dokument bo po njihovih navedbah izdan v prihodnjih dneh.

Na agenciji so sicer danes poudarili, da prepoved letenja že sedaj ne velja za tiste, ki imajo dovoljenje za opravljanje zračnega prevoza z baloni, vendar je Rovanšek pred dnevi pojasnil, da nihče med komercialnimi balonarskimi prevozniki nima spričevala letalskega prevoznika.