'Tisti trenutek, ko sta vstopili v vozilo varovane osebe, sta postali javni osebi'

Kakšno varnostno tveganje predstavlja dejstvo, da je imela predsednica države Nataša Pirc Musar v službenem vozilu dve prijateljici in še več, nam je v oddaji 24UR Zvečer povedal nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe Andrej Rupnik.

Vse, kar uradno vemo, je, da je ena od prijateljic Rusinja in da nista v nobeni poslovni zvezi z njo, ampak sta samo prijateljici. Tudi včeraj pa so nam iz urada predsednice odgovorili, da imen in priimkov prijateljic ne bodo razkrili, ker nista javni osebi.

"Tisti trenutek, ko sta ti dve gospe vstopili v vozilo varovane osebe, sta postali javni osebi. Zato je to zanikanje oziroma odklanjanje razkritja identitete teh oseb nesmiselno," je dejal Rupnik.

Prisotnost oseb, ki imajo reden in neposreden stik z varovano osebo, po njegovih besedah odpira več tveganj.

Prvo tveganje je povezano z možnostjo, da bi osebi, ki se pogosto zadržujeta v neposredni bližini predsednice, v primeru morebitnega napada postali tarči skupaj z njo. Takšna situacija ne bi ogrozila le njiju, temveč bi dodatno otežila delo varnostne ekipe, ki skrbi za zaščito predsednice.

Drugo tveganje se nanaša na samo varovano osebo. Zakon namreč določa, da mora policija opraviti varnostno preverjanje vseh posameznikov, ki imajo z varovano osebo neposreden in trajnejši stik. Če takšen odnos traja že dalj časa, je to pomemben vidik celotnega sistema varovanja.

Ob tem se odpira tudi možnost tretjega tveganja. "Glede na to, da naj bi bila ena od teh dveh prijateljic ruska državljanka, bi se s temi potencialnimi tveganji – ne trdim, da obstajajo – morala pozabavati tudi SOVA," je dodal.

Nenavadno je tudi, da je predsednica med službeno potjo v Komendo sedela v kombiju, medtem ko je bilo vozilo njenega spremstva znamke Audi videti brez potnikov. "Kombi se običajno uporablja za druge člane delegacij, ki so v varovanih kolonah. Predsednica, ki je varovana po najvišji domači stopnji, bi morala sedeti v vozilu na zadnjem sedežu, kjer nasproti sebe nima nobenih drugih sedežev," je pojasnil.

V tem primeru naj bi potniki v zadnjem delu sedeli drug nasproti drugemu. "To je precej nevarno, ker če pride do trčenja in vsi niso pripeti, oseba postane izstrelek, ki lahko v smeri trčenja poškoduje drugo osebo. Popolnoma možno je, da se je to v tem primeru tudi zgodilo."

Ali dejstvo, da je kolona s predsednico uporabljala posebne svetlobne in zvočne signale, vpliva na odgovornost voznika kombija, ki ga je policija kazensko ovadila zaradi povzročitve prometne nesreče?

Rupnik je pojasnil, da ne. Tudi takrat namreč, ko vozilo "vozi s prednostjo, kar pomeni, da ima vklopljene utripajoče luči in zvočne signale, mora voznik še vedno upoštevati nekatera splošna pravila".

Predvsem pa mora paziti, da ne ogroža potnikov v svojem vozilu in drugih udeležencev v prometu, je dodal. "Na vseh teh voznikih, ki vozijo vozila s spremstvom, je vselej visoka stopnja odgovornosti. Če pride do nesreče iz malomarnosti, običajno za to odgovarjajo."

Iz urada so najprej sporočili, da je bila predsednica pripeta, potem pa je četrti dan po nesreči sama dejala, da ni bila pripeta.

"Tisto, kar je v resnici relevantno, je policijski zapisnik. Vendar ta zelo pogosto temelji na izjavah udeležencev. Zdaj je vprašanje, kaj so udeleženke povedale policistom na kraju prometne nesreče in kakšne informacije so prispele v urad predsednice države," je komentiral Rupnik.

"Zdaj vemo, kaj predsednica sama izjavlja, in temu gre verjeti. Je pa možno, da so jo v uradu skušali nekako pokriti. Sicer neuporaba varnostnega pasu je prekršek, ki lahko v prometni nesreči pomeni zelo veliko razliko, včasih tudi razliko med življenjem in smrtjo."