Letos na slovenskih cestah umrlo že 26 ljudi, lani v celem letu 27

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa (AVP) zato v ponedeljek v sodelovanju s Policijo začenja nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 15. avgusta. Letos se je do 15. julija zgodilo 1335 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko so jih našteli 1406.

"Zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – letos je bilo namreč zaradi neprilagojene hitrosti že 26 smrtnih žrtev, skoraj toliko kot v celotnem letu 2020," sporočajo z AVP. "Glede na lansko leto beležimo 5-odstotno zmanjšanje, vendar pa so bile posledice letošnjih nesreč bistveno težje," dodajajo.

Med smrtnimi žrtvami je bilo letos največ, kar sedem voznikov motornih koles, pet voznikov osebnih avtomobilov, štirje pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili, štirje vozniki tovornih vozil, dva potnika ter po en voznik mopeda, štirikolesnika in traktorja, pa tudi en kolesar. Do 20. julija 2021 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih kar 74.522 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 11 tisoč kršitev več kot v enakem obdobju 2020, ko jih je bilo 63.614.

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti letos izstopa starostna skupina od 25 do 34 let. Udeleženci iz te starostne skupine so povzročili kar 306 prometnih nesreč, pa tudi največ prometnih nesreč s smrtnim izidom. Teh je bilo kar sedem. Udeleženci starostne skupine od 45 do 54 let so povzročili šest smrtnih prometnih nesreč, udeleženci, starejši od 64 let, pa štiri smrtne prometne nesreče. Največ hudih telesnih poškodb, teh je bilo 24, so povzročili udeleženci starostne skupine od 18 do 24 let, največ lažjih telesnih poškodb pa iz starostne skupine od 25 do 34 let – 149.

"Zelo zaskrbljujoče pa je, da je bilo kar sedem smrtnih žrtev prometnih nesreč zaradi udeležencev, ki so poleg neprilagojene hitrosti vozili še pod vplivom alkohola," poudarjajo pri agenciji. Dve osebi, ki sta povzročili prometni nesreči s smrtnim izidom, sta bili stari 22 let, ostale pa so bile stare 25, 32, 45, 63 in 65 let.

Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči

Letos se je 990 (74 odstotkov) prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo podnevi, 345 pa ponoči. Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. Leta 2020 je bilo od skupaj 2813 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti 892 zabeleženih ponoči (32 odstotkov), leta 2019 pa je bilo takšnih 1074 od 3152 (34 odstotkov).

Približno enako razmerje glede časa nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi pri smrtnih prometnih nesrečah, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času. Letos je bilo takšnih prometnih nesreč 31 odstotkov (osem smrtnih žrtev), leta 2020 37 odstotkov in leta 2019 39 odstotkov.

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. "S povečanjem hitrosti pa se voznikovo vidno polje oži – to privede do t. i. tunelskega vida. Hitreje ko vozimo, tem dlje pred vozilo usmerjamo pogled in tem ožje je naše vidno polje," opozarjajo pri AVP. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, denimo kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, in morebitnih vključevanj z bočnih cest, oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti lahko.

Zato agencija poudarja: "Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo."