Nesreče v gorah se velikokrat zgodijo zaradi slabe priprave na turo

Letošnja zima, bogata s snežnimi padavinami, bo zaradi obilice snega v visokogorju kazala zobe še dolgo v poletje, predvsem na osojnih legah in v grapah, prek katerih potekajo planinske poti, opozarjajo gorski reševalci in dodajajo, da bo varljiv občutek predstavljal nevarnost predvsem za tiste obiskovalce gora, ki bodo kljub poletni vročini v dolini pozabili na opremo za prečenje snežišč (dereze, cepin). 

Vse obiskovalce gora zato opozarjajo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. "O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa kljub poletni vročini nikoli ne smejo manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, čelada in telefon s polno baterijo. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti zgodaj zjutraj. Zelo pomembno pa je tudi, da izberete turo, primerno svojim fizičnim sposobnostim," pojasnjujejo. 

V zadnjem času gorski reševalci namreč opažajo tudi povečan obisk ferat. Ferata je z jeklenicami zavarovana plezalna smer ali pot v gorah. Velikokrat je vzrok za nesreče v feratah pomanjkljiva plezalna oprema ali pomanjkanje moči in znanja za gibanje oziroma plezanje. Zato vse, ki se odpravljate v ferate, gorski reševalci opozarjajo na upoštevanje opozorilnih tabel, uporabo primerne plezalne opreme, ustrezno telesno fizično pripravljenost in tehnično znanje. 

Ugotovitve preteklih let kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne obutve, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja.

Če pa se nesreča kljub vsemu zgodi, najprej pokličite na številko 112 in povejte: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kako ste jim pomagali. Povejte svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije. Vsekakor pa poškodovanega ne smete zapustiti. Če na pomoč prihaja helikopter s posadko in reševalci, se ob prihodu helikopterja obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za 'YES', ki pomeni 'Da, potrebujem pomoč', ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki. 

Pripravljeni na sezono

Gorski reševalci so skupaj v sodelovanju s 151. Helikoptersko eskadriljo ter Letalsko in Gorsko policijsko enoto pripravljeni na poletno sezono. Na Letališču Brnik bo v času od 4. junija do 26. septembra prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se to enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečujeta varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj, so pojasnili.

Helikoptersko reševanje je hitra in učinkovita oblika pomoči, ki pa je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere, zato je v poletnem času na območjih 17 društev gorske reševalne službe organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Gorski reševalci se ob vsakem klicu na pomoč na reševalno akcijo vedno odpravijo tudi klasično, torej 'peš', zato da ponesrečencem pomagajo tudi takrat, ko zaradi vremenskih razmer ali drugih razlogov pomoč helikopterja ni možna. 

Gorski reševalci na električnih kolesih

Skupina gorskih reševalcev v Ajdovščini, ki deluje pod okriljem Gorske reševalne službe Tolmin GRZS, je ob letošnji 15. obletnici delovanja predstavila novost, prvo reševalno ekipo gorskih reševalcev na gorskih kolesih z električnim pogonom. 

Kot so ocenili, bo kar tretjina nesreč na težje dostopnih terenih hitreje obravnavana, kar je izjemnega pomena za boljšo oskrbo ponesrečenca in reševanje življenj.

​​​​​​​