Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na današnji nujni seji podprl mnenje zakonodajno-pravne službe k zahtevi skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (SD) za oceno ustavnosti 11. člena novele zakona o policiji.
Zakonodajno-pravna služba meni, da so se vlagatelji zahteve zavedali, da bo ustavno sodišče težo in škodljivost posledic, ki bi nastale zaradi izpodbijanega člena, in s tem povezano potrebnost zadržanja izpodbijanega člena lahko ocenilo le v povezavi z odločanjem po vsebini zahteve.
Po mnenju skupine poslancev obstajajo razlogi za začasno zadržanje izvajanja omenjenega člena, ker bi sicer nastale nepopravljive posledice, med drugim finančne. Kot je na seji dejal Potrč, namreč ni mogoče predvideti, ali se bo ustavno sodišče opredelilo do člena v šestih mesecih, ko mora ministrstvo za notranje zadeve izdati pravilnik, na podlagi katerega bi nato zaposlilo policijskega kurata.
Možno je, da bo sodišče šele v treh ali štirih letih ugotovilo, da določba 11. člena ni skladna z ustavo, zaposlenega kurata pa bo nato treba odpustiti. Potrč zato meni, da bi bile posledice bistveno manjše, če bi omenjeno določbo uresničili po odločitvi sodišča. Pravica do duhovne oskrbe bi po njegovem mnenju lahko nastopila tudi kasneje.
Na notranjem ministrstvu želijo, da bi sodišče o tako pomembnih zadevah odločalo prednostno, in menijo, da bi v šestih mesecih lahko sprejelo odločitev. Nato bodo, kot je povedal minister za notranje zadeve Dragutin Mate, ravnali v skladu z odločitvijo: če bo sodišče presodilo, da je člen neustaven, ga bodo umaknili, v nasprotnem primeru bo ministrstvo pripravilo potreben pravilnik, na podlagi katerega bo uvedena duhovna oskrba za policiste. Samo sprejetje pravilnika pa še ne pomeni, da bodo nekoga avtomatično zaposlili v ministrstvu, je poudaril Mate.
Minister je še poudaril, da želijo duhovno oskrbo v policiji uvesti predvsem za pripadnike policije, ki delujejo v različnih misijah Združenih narodov ali Evropske unije. S tem bi jim olajšali njihovo bivanje v okolju, v katerem delujejo. To je glavni cilj in ne uvajanje Cerkve ali religije v sistem ministrstva za notranje zadeve, je dejal Mate.
Rudolfa Petana (SDS) pobuda skupine poslancev ne moti, meni pa, da "panika" ni potrebna. Podobno ureditev ima že Slovenska vojska in dobro deluje, zakaj torej ne bi dobro delovala tudi v policiji, se je vprašal poslanec. Tudi on je zatrdil, da bi bili duhovne oskrbe deležni le tisti policisti, ki so v tujini, na izpostavljenem terenu, ne bi pa je bilo "v vsakem križišču, kjer bo policijska patrulja urejala promet".
Davorinu Terčonu (LDS) se primerjava med obrambnim in policijskim področjem zdi nekorektna, ker policijsko obveznost pojmuje bliže obveznostim civilnih služb. Po tej logiki bi, kot je dejal, morali imeti duhovno oskrbo tudi medicinske sestre in zdravniki. V kolikor se ta določba nanaša le na posebne misije, potem bi morali v zakon tako tudi zapisati, ne pa prepuščati odločitve o tem, kdaj je to potrebno in kdaj ne, subjektivni presoji ministra, je dejal Terčon.