"Javnosti je znano, da proti njemu tečejo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost. Med drugim je Meddržavno sodišče že 19. julija 2024 ugotovilo, da več izraelskih politik in praks krši tako mednarodno humanitarno pravo kot pravo človekovih pravic," je glede ukrepa proti Netanjahuju povedala Neva Grašič.
Omenila je tudi poročilo neodvisne preiskovalne komisije Sveta za človekove pravice ZN, ki je 16. septembra ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid.
"Slovenija s tem dejanjem potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim vrednotam človekovih pravic ter načelni in dosledni zunanji politiki", je še povedala na novinarski konferenci po seji vlade.
Dodala je, da sprejetje tega sklepa ne pomeni ukrepa proti izraelskemu ljudstvu, temveč pošilja jasno sporočilo vladi države Izrael, da Slovenija pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava.
Današnji ukrep sledi julija sprejeti odločitvi vlade, da izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasi za nezaželeni osebi. Sankcije proti njima so že sredi junija sprejele Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška.
Vlada je poleg tega letos sprejela tudi embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja iz Izraela in v njega.
Vlada je medtem danes na seji sprejela tudi prispevek za delovanje Palestinske uprave v vrednosti 1,2 milijona evrov, ki bo del pobude Francije, Španije, Norveške in Savdske Arabije za zagotavljanje njene finančne vzdržnosti.
Grašičeva je ob tem pojasnila, da Slovenija "aktivno sodeluje v pobudah za implementacijo rešitev dveh držav, politično podporo pa je nujno podkrepiti tudi s finančnimi sredstvi". Dodala je, da gre za "ključen korak na poti k miru in izraz mednarodne zavezanosti dejanski uresničitvi dveh držav".
Neodvisna preiskovalna komisija sveta za človekove pravice ZN je v poročilu o dogajanju v Gazi 16. septembra 2025 ugotovila, da Izrael nad Palestinci izvaja genocid, je v pojasnilu še povedala Grašičeva. "To je bilo prvič, da je OZN izraelska ravnanja v Gazi označil za genocid."
"Vlada s tem sklepom pošilja jasno sporočilo vladi države Izrael, da Slovenija pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava. S tem dejanjem Slovenija potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim vrednotam človekovih pravic ter načelni in dosledni zunanji politiki," je še dodala Grašičeva.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Odmevih na TV Slovenija dejala, da se je vlada za financiranje Palestinske uprave odločila, ker je "palestinska oblast praktično pred kolapsom zaradi neplačevanja obveznosti s strani izraelske vlade". Ob tem je izrazila zadovoljstvo, finančno pomoč palestinski oblasti pa označila za nujno.
Fajonova je poudarila tudi, da je vesela, da se je v zadnjem času zgodil nov val priznanj Palestine po vsem svetu. Glede morebitnih povračilnih ukrepov zaradi razglasitve Netanjahuja za nezaželeno osebo pa je dejala, da trenutno nima takih informacij. "Treba je biti pripravljen, pogovarjamo se tudi v Tel Avivu, diplomatski kanali so odprti tudi med različnimi državami v Izraelu," je še dejala.
Finančna podpora palestinski upravi
Vlada je sprejela tudi prispevek za delovanje palestinske uprave v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, kar bo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve izvedlo prek mehanizma EU PEGASE. "Gre za pobudo francoske republike, kraljevine Španije, Norveške in Savdske Arabije o tako imenovani koaliciji za nujno zagotavljanje finančne vzdržnosti palestinske uprave," je še pojasnila Grašičeva. Države pobudnice so k sodelovanju povabile tudi Slovenijo, in sicer na podlagi predhodnih prizadevanj pri reševanju palestinskega vprašanja.
