Digitalizacija izobraževanja: milijoni za projekte brez ciljev in rezultatov

Računsko sodišče je revidiralo poslovanje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2025, velika večina tega obdobja je iz časa vlade Roberta Goloba. Od junija 2022 naprej so ministrstvo vodili Igor Papič, nato je vodenje preoblikovanega ministrstva prevzel Darjo Felda, po njegovem odstopu pa Vinko Logaj. Pred njimi je ministrstvo vodila Simona Kustec.

Ministrstvo je najprej ugotovilo, da je znanje računalništva in informatike v šolah in vrtcih ter poznavanje digitalnih orodij pomanjkljivo. Leta 2022 so zato sprejeli Akcijski načrt digitalnega izobraževanja ANDI 2021–2027 s 150 izvedbenimi ukrepi. Programski svet, ki naj bi nadzoroval izvajanje načrta, se je sicer sestal le na ustanovni seji.

Da bi dosegli cilje načrta, je ministrstvo vzpostavilo 27 investicijskih projektov in sodelovalo še v 10 projektih drugih organizacij, ki naj bi bili večinoma zaključeni do konca junija letos. "Skupna načrtovana vrednost teh projektov je znašala skoraj 84 milijonov evrov, pri čemer je do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, porabilo skoraj 39 milijonov evrov. Projekte je na ravni ministrstva izvajalo med 12 in 16 zaposlenih, od katerih se jih je v štirih letih 11 zamenjalo," so v reviziji opazili na Računskem sodišču.

Pri projektih na ministrstvu niso sistematično preučili, kaj ciljne skupine sploh potrebujejo. "Tako je leta 2022 začelo projekt uvedbe različnih informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo, šele leta 2025 pa je opredelilo, katere dejavnosti naj bi rešitve podpirale in koliko rešitev naj bi uvedlo. Do takrat je v projekt vložilo že 800.000 evrov od načrtovanih 5,9 milijona evrov," so zapisali na Računskem sodišču in dodali, da ministrstvo pri izboru rešitev ni upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi.

Ministrstvo je prav tako prekinilo projekt izobraževanja in usposabljanja učiteljev o temah s področja digitalnega izobraževanja. Razlog? V preteklosti so takšni projekti že obstajali, zato zanimanja zanje ni bilo. Za nedokončan projekt so porabili skoraj pet milijonov od načrtovanih 17,5 milijona evrov.

Leta 2022 so prekinili tudi investicijski projekt razvoja "lastne informacijske rešitve za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov" v načrtovani vrednosti 2,3 milijona evrov. Ugotovili so, da obstoječe stanje predstavlja pomembno organizacijsko pomanjkljivost predvsem z vidika varstva osebnih podatkov, upravljanja podatkov in stroškov. Med izvajanjem revizije je ministrstvo projekt ponovno vzpostavilo.

Za nove pristope k poučevanju, učna orodja in učne scenarije so namenili 20 milijonov evrov. Do konca 2025 so v 17 projektih porabili 14 milijonov, čeprav je istočasno potekala obsežna prenova programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ministrstvo ob tem ni zagotovilo, da bi v prenovljene programe vključili vsebine, ki so nastale v projektih.

"Izvedba projektov na področju komunikacijske in strojne infrastrukture ter računalniške opreme za končne uporabnike je bila konkretneje opredeljena. Ministrstvo je namreč za posodobitev internih omrežij 663 vzgojno-izobraževalnih zavodov načrtovalo okoli 30 milijonov evorv vlaganj, predvidelo je zagotovitev optične povezljivosti za 204 zavode ter nabavo več kot 7.000 kompletov različne računalniške strojne opreme za več kot 1000 zavodov. Do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, je za te namene porabilo okoli 12,5 milijona evrov," je računsko sodišče zapisalo v reviziji. Do konca leta 2025 je ministrstvo zaključilo tudi nadgradnje informacijskih rešitev za urejanje in objavo elektronskih gradiv ter posodobilo 40 obstoječih elektronskih učnih vsebin, v kar je vložilo nekaj več kot 1,5 milijona evrov.

Pri projektih je ministrstvo sodelovalo s številnimi zunanjimi izvajalci in sodelavci, ob tem pa niso sledili, kako se projekti izvajajo. Kompleksne projekte naj bi nadzoroval programski svet, ki pa se, kot omenjeno, razen na ustanovni seji, ni sestajal.

Po reviziji je Računsko sodišče ministrstvu priporočilo, "naj pred začetkom prihodnjih večjih investicijskih projektov na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavi celovito metodologijo projektnega vodenja, ki bo določala obvezno vsebino projektne dokumentacije in jasne postopke".