Slovenija

Neumestno vprašanje o namenu

Ljubljana, 19. 12. 2006 13.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Geodetska uprava se ne strinja z očitkom, da namen zbiranja podatkov o nepremičninah ni jasno opredeljen.

Generalni direktor Geodetske uprave RS (GURS) Aleš Seliškar se z vloženo zahtevo za presojo ustavnosti, češ da namen zbiranja podatkov v zakonu o evidentiranju nepremičnin ni jasno opredeljen, ne strinja. "Zakonsko opredeljen namen je množično vrednotenje nepremičnin, po katerem bodo dobili posplošeno tržno vrednost, ki bo služila tudi davčnim namenom. Večnamenskost kot taka pa ni protiustavna," je povedal Seliškar. "To bi pomenilo, da praktično z nobenim naknadnim zakonom ne bi mogli kakšne evidence uporabiti naknadno."

Popis nepremičnin poteka brez posebnih zapletov, le nekateri lastniki so slabo pripravljeni
Popis nepremičnin poteka brez posebnih zapletov, le nekateri lastniki so slabo pripravljeni FOTO: POP TV

Kot je znano, je informacijska pooblaščenka na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer z očitkom, da v zakonu ni opredeljen namen zbiranja podatkov, zanima pa jo tudi, ali se lahko podatki v takšni meri med seboj združujejo in ali so lahko potem javni. "Najbrž je prav, da o tem presodi ustavno sodišče," pravi Seliškar.


Absurdno vprašanje o namenu

Zemljiški kataster služi za evidentiranje lastnine v zemljiško knjigo. "Nikjer v zakonu o evidentiranju nepremičnin ni opredeljen namen zemljiškega katastra, ampak ker gre za tradicionalno evidenco, se to pač ve," pravi in dodaja, da so na enak način skušali uvesti novo evidenco - register nepremičnin -, v zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin pa so opredelili, kakšen bo njen namen. "Če bi še naprej to razvijali, bi prišli do tega, da je vprašanje, ali lahko sploh delamo državne karte, ker ni nikjer opredeljeno, kakšen je njihov namen," pravi Seliškar.

Bo Slovenija podatke prikrivala?

Nova stanovanja
Nova stanovanja FOTO: POP TV

Pri očitku o preveč podrobnem zbiranju podatkov oz. da bodo šli s povezovanjem evidenc predaleč, gre po Seliškarjevih besedah za vprašanje, za kakšno politiko se bo država odločila. V svetu poznajo modele, kjer vse podatke razkrijejo in so na razpolago vsem, in sisteme, kjer so podatki zelo zaprti, je dejal in dodal: "Mislim, da je najbolje počakati in prepustiti odločitev ustavnemu sodišču, saj bomo tako videli, kam se bo uvrstila naša država."

Informacijska pooblaščenka ni zahtevala ustavitve popisa, tako da ustavna presoja ne bo vplivala na njegovo izvedbo. Na geodetski upravi ugotavljajo, da v večini primerov popis poteka dobro, s sodelovanjem lastnikov. V nekaterih primerih je prišlo do zavrnitve popisa, tako da bodo morali ti lastniki v 15 dneh od prejema obvestila popis opraviti sami.

Nepripravljeni

Sicer je največ težav s tem, da udeleženci popisa niso vnaprej pripravili podatkov, pa tudi, da veliko tistih, ki se odločijo za samopopis, nato želijo popis opraviti po telefonu. Spletna stran v času trajanja popisa beleži več kot 150.000 obiskov, na vprašanja so odgovarjali skoraj 13.000 klicateljem, po elektronski pošti pa so prejeli dobrih 1700 sporočil.

Vodja oddelka za kataster stavb pri geodetski upravi Ema Pogorelčnik je poudarila, da se pri tako obsežnem projektu lahko zgodi, da je nekaj popisov neustrezno izvedenih. Udeleženci popisa lahko svoje pripombe posredujejo po telefonu ali elektronski pošti, nato pa jih bodo obravnavali individualno. Doslej so odpovedali pogodbo sedmim popisovalcem, od tega dvema zaradi slabo opravljenega dela, ostali pa so ugotovili, da takšno delo ni za njih.

Lastniki odgovarjajo za točnost

Občani lahko dodatne informacije o popisu dobijo na spletnem mestu www.popis-nepremicnin.si. Na voljo sta tudi brezplačna telefonska številka 080 21 66 in elektronski naslov: vprasanja@popis-nepremicnin.si.

Očitke v nekaterih medijih, da vsi popisni obrazci niso bili javno objavljeni, je Pogorelčnikova zavrnila; po njenih besedah sta šesti in sedmi obrazec (t.i. sumarnika, namenjena med drugim pregledu popisovalcev o popisanih stavbah, označitvi, drugačnem stanju glede na že znane podatke) objavljena na strani za popisovalce in dostopna vsem. Pogorelčnikova je ponovila, da popisovalci niso v vlogi inšpektorjev, ampak vnašajo podatke, ki jih dajo lastniki, ti pa s podpisom tudi odgovarjajo za točnost podatkov.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pomi@auspuh.com
18. 01. 2007 09.03
Sploh pa, kaj ima Geodetska uprava za pojasnjevati namen. Oni so samo izvajalec. Namen mora pojasniti zakonodajalec.
Felix2
19. 12. 2006 19.05
še to: sam bizantincem ni jasno, da je treba plačevat davke. Smo jih prejšnjim vladam, jih bomo sedajšnji in tudi prihodnjim.
Felix2
19. 12. 2006 19.02
Jaz se ne bojim popisa, ker itaq že plačujem davek na uporabo stavbnega zebljišča (cca 20K/leto). Čivkajo pa samo tisti, ki so se do sedaj švercali oz. goljufali državo in nič plačevali. Goljufov pa ne maram in me boli ku***, kako vpijejo. Lep pozdrav
max99
19. 12. 2006 18.34
Tudi leta 1956,so popisovali nepremicnine zgolj za statistične podatke.Čez dve leti pa so sledile položnice in so ostale v uporabi vse do danes.Pač zgolj statistika !Denar je važen.