33-letna policistka PP Ljubljana Center Maja Vojsk je med letoma 2013 in 2019 opravila več neupravičenih ogledov evidenc oseb. V prostorih policijske postaje je prek službenega računalnika z geslom, ki ji je bilo dodeljeno kot policistki, vstopila v zbirko podatkov in pregledovala informacije o občanih. Priznala je, da si je ogledovala njihove slike, se pozanimala o zakonskem stanu oseb, kakšen avto vozijo in ali imajo otroke. Motiv? Ljubosumje in škodovanje v sodnih postopkih, nam je povedala ena od oškodovanih.
"Zaradi dogajanja nimam več zaupanja v Policijo"
Kot nam je povedala, naj bi Vojskova pridobivala dokaze za stranko, s katero je bila naša sogovornica v premoženjskem postopku. "Takrat sem se odpravila na specializirano državno tožilstvo v Ljubljani, kjer sem kriminalistu, ki je sprejel primer, povedala, da sumim, da je pregledovala tudi mene in moje bližnje prijatelje, saj je par mesecev pred tem meni osebno poslala fotografijo, slikano z zaslona policijske postaje PP Center," nam je povedala. Kriminalist ji je nato potrdil, da je fotografija res iz podatkovne baze Policije.
"Navedla sem sedem imen in priimkov svojih prijateljev, za katere sem predvidevala, da bi jih verjetno lahko pregledovala. Vsi smo bili vabljeni na specializirano državno tožilstvo, kjer so nas vprašali, če smo bili kdaj v kakršnem koli policijskem postopku, ki ga je obravnavala ravno Maja Vojsk. Po podrobnem notranjem nadzoru so ugotovili, da nas je večkrat preverjala, v bazi je označila razlog vpogleda več manjših zanemarljivih prekrškov in izdanih ustnih opozoril, kot je na primer prehod čez neoznačen del ceste, kjer ni prehoda za pešce. Vse ulice so bile v bližini PP Center," nam je povedala sogovornica.
Ob tem je dodala, da je kasneje izvedela, da je Vojskova napredovala v višjo policistko, kazniva dejanja pa da so se vztrajno ponavljala. "Prizadene me, da takšni ljudje delajo v takšni službi. Po vsem tem dogajanju nimam več zaupanja v Policijo. Preprosto ne morem vedeti, koga na Policiji bom ob prijavi nekega dogodka dobila in kdo vse bo za to izvedel," je še povedala.
Ostaja zaposlena, delodajalec ji kljub očitanim zlorabam ni odvzel dovoljenja za dostop do varovanih podatkov
Zanimivo pri tem pa je, da je bila policistka obsojena v dveh ločenih postopkih za kazniva dejanja, ki so se sicer časovno prekrivala, hkrati pa ji kljub prvi obsodbi in priznanju krivde delodajalec ni preprečil dostopa do varovanih podatkov.
Vojskova je bila v prvem postopku obtožena zaradi kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po drugem in sedmem odstavku 143. člena kazenskega zakonika (KZ-1). Storila je osem kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, za kar je morala plačati 2100 evrov denarne kazni.
V drugem postopku, ki se je nanašal na čas med novembrom 2018 in julijem 2019, pa si je policistka neupravičeno ogledovala podatke 36 oseb. Zaradi zlorabe osebnih podatkov ji je grozilo do pet let zapora, a se je s posebnim oddelkom tožilstva za pregon uradnih oseb dogovorila o priznanju krivde, sodišče pa jo je nato kaznovalo s pogojno kaznijo dveh let zapora s petimi leti preizkusne dobe za 36 kaznivih dejanj. Kot je dejala tožilka Mojca Gruden, je bila Vojskova takrat v osebni stiski, podatkov pa sama ni zlorabila in jih tudi ni posredovala dalje.

Po poročanju Dnevnika je sodnik 36 oškodovancev povabil, da bi se izjasnili glede morebitne priglasitve odškodnine, čemur se je 35 oseb odpovedalo, ena oškodovanka pa je priglasila premoženjskopravni zahtevek v višini 5000 evrov, ker naj bi ji policistka povzročila trpljenje in psihične težave. Sodnik se je ob tem spraševal, ali je primerno, da s takim bremenom policistka še vedno opravlja tako odgovorno delo. Tudi tožilka je takrat izpostavila, da je policistka sicer prejela opozorilo pred odpovedjo, a ji delodajalec kljub očitanim zlorabam ni odvzel dovoljenja za dostop do varovanih podatkov.
Po zadnjih dostopnih podatkih o plačah zaposlenih v MNZ za junij 2021 je policistka junija še prejemala plačo, dobila pa je tudi dodatek za uspešnost v višini 171,67 evra. Policistka je bila za neupravičene vpoglede v podatke 36 oseb s pogojno zaporno kaznijo kaznovana v začetku julija.
Na Generalno policijsko upravo smo se zato obrnili z vprašanji o tem, ali je policistka še vedno zaposlena in kako je možno, da je še vedno imela dovoljenje za dostop do varovanih podatkov, kljub temu da je zakrivila več zlorab."Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovora. Lahko pa povemo, da so bile v zadevi preverjene vse okoliščine in ob upoštevanju delovno pravne
zakonodaje izvedeni ustrezni ukrepi," so nam odgovorili na PU Ljubljana.
Sume kaznivih dejanj, ki jih storijo pooblaščene uradne osebe, sicer preiskuje Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS. Za pojasnila smo prosili tudi njih, saj nam v policiji niso dali jasnega odgovora o tem, ali je Vojskova tam še vedno zaposlena, kljub izrečeni pogojni zaporni kazni. Odgovorili so nam, da je po njihovih podatkih policistka še vedno zaposlena v policiji.
Policija letno obravnava nekaj takih primerov, letos pri štirih policistih
Uslužbenci Policije lahko osebne in druge podatke obdelujejo le zaradi opravljanja policijskih nalog, pojasnjujejo na GPU. Policija pri preverjanju zakonitosti in strokovnosti ter zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji preverja tudi obdelave podatkov, ki jih v policijskih zbirkah obdelujejo uslužbenci policije.
"Kazni za prekrške in kazniva dejanja so določeni v zakonu. Policija pa ugotovljene kazni sankcionira skladno z delovnopravno zakonodajo. Uslužbencu policije svetujemo o pravilni obdelavi podatkov. Če so kršitve hujše, se zoper uslužbenca ugotavlja odgovornost pogodbenih obveznosti," so pojasnili.
Vsako leto obravnavajo nekaj posamičnih primerov. Policija je v prvem polletju 2021 pri štirih policistih ugotovila neupravičeno obdelavo osebnih podatkov. Z neupravičenimi obdelavami so seznanili bodisi Informacijskega pooblaščenca bodisi Posebni oddelek pri Specializiranem državnem tožilstvu, dodajajo pa, da postopki še niso zaključeni.
KOMENTARJI (438)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.