Premier Robert Golob je po odstopu ministra za zdravje stopil pred kamere in poudaril, da je ključna prioriteta stranke in vlade zdravstvena reforma in krepitev javne zdravstvene mreže. Z ministrom sta opravila več razgovorov, ob tem pa ugotovila, da se v tem, kako te cilje doseči, razhajata, je povedal. S tega vidika je slovo ministra logičen in pričakovan korak, je dejal Golob. "Ključno je razhajanje, na kakšen način zagotoviti, da se bo javno zdravstvo spet vrnilo na pota stare slave. Način, kot ga vidimo mi, in način, kot ga vidi minister, sta različna."
V sredo je na to temo potekala tudi večurna razprava v poslanski skupini Gibanja Svoboda, po njej pa so sklenili, tako Golob, da je edina prava pot krepitev javnega zdravstva z močnejšimi in vitalnejšimi javnimi zavodi. Golob je opozoril na osip zdravstvenega kadra iz javnih zavodov, na kar, kot je ocenil, ne morejo biti ponosni.
Premier na novinarski konferenci ni želel razpravljati o potencialnih kandidatih za ministrski položaj. Odstopno izjavo je sicer že poslal v DZ, poslanci pa se bodo z njo seznanili prihodnji teden. Takrat bo tudi čas za pogovore o nasledniku Bešiča Loredana, je še povedal Golob.
Na vprašanje, ali bo menjava na ministrstvu za zdravje zaustavila zdravstveno reformo, je Golob dejal, da se je ta že zdaj izvajala na več nivojih. Spomnil je na včerajšnjo ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega so po njegovih besedah sprejeli še več vrst ukrepov, ki so izboljšali sistem. Kritičen pa je bil do interventnega zakona. "Žal na neki točki, to je pokazal interventni zakon, pa je prišlo do razhajanj. Kot sem povedal, interventni zakon ni bil ne popoln neuspeh, še manj popoln uspeh. In ravno pri oceni, ali je bilo to, da se je toliko sredstev prelilo k zasebnikom, preko interventnega zakona, sva se z ministrom pomembno razšla," je še dodal.
Danijel Bešič Loredan je v prvem odzivu pojasnil, da je želel izboljšati slovenski zdravstveni sistem, ker pa je ocenil, da tega na tej točki ne more storiti, se je odločil za odhod.
V zadnjih tednih s kritikami na račun Danijela Bešiča Loredana in njegovega dela na zdravstveni reformi, enem ključnih projektov aktualne vlade, ni skoparil vodja Strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Ministra je pozval k odstopu, v ponedeljek pa je za oddajo 24UR ocenil, da je "v tem trenutku bolje, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan".
Opozicijska SDS je medtem zoper ministra vložila interpelacijo, v njej pa mu je očitala odgovornost za vse slabše razmere v zdravstvu ter serijo neizpolnjenih in prelomljenih obljub o časovnicah zdravstvene reforme.
Z delom ministra so bili nezadovoljni tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva, kjer so v zadnjem času vlado in poslance pozivali, naj Bešiča Loredana razrešijo. Očitali so mu, da ne izpolnjuje koalicijskih zavez s področja zdravstva ter da deluje kot "mlinski kamen okrog vratu vlade".
Fajonova: Odstop ministra nas ne preseneča
Predsednica SD Tanja Fajon je na družbenem omrežju Twitter zapisala, da jih v stranki odstop ministra ni presenetil. "Očitno je, da tudi po prvem letu vlade ključni izzivi v zdravstvu ostajajo. Ministru ni uspelo narediti premikov tam, kjer so bili ti najbolj potrebni za izboljšanje zdravja ljudi, in krepitev javnega zdravstvenega sistema," je ocenila.
Dodala je, da sta skrb za bolnika in pravica do zdravljenja ključna, vse manj pa je zaupanja v zdravstveno reformo. "Pričakujemo hiter izbor verodostojne kandidatke oziroma kandidata s celovitim predlogom reševanja nakopičenih izzivov, da ljudem zagotovimo dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev."
"Danes več ne gre za ministra Bešič Loredana, čigar odstop je bil pričakovan že dlje časa, temveč za vprašanje javnega zdravstva. Dejstvo je, da se stanje v letu dni ni izboljšalo, še več, zdi se, da se javno zdravstvo še vedno sooča z izzivi, ki najbolj bremenijo prav državljane in državljanke," so dodatno pojasnili v stranki.
Mesec: Z ministrom smo se na točki javnega zdravstva razhajali že dalj časa
Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da so bili v stranki vedno jasni zagovorniki javnega zdravstva. Na tej točki pa so se z ministrom že dalj časa razhajali. Ključno vprašanje, na katerega morajo najti odgovore do konca poletja, je, kako nadaljevati reformo zdravstva.
V Levici sicer predlagajo tri ključne korake, in sicer dogovor o progresivnem obveznem zdravstvenem prispevku, jasna razločitev med javnim in zasebnim zdravstvom in razrešitev najbolj perečih vprašanj, med drugim, kako preprečiti prelivanje denarja in kadrov k zasebnikom ter krepiti hrbtenico slovenskega zdravstva, javne zavode.
O tem, ali je za koalicijo, ki je v zadnjem letu veliko stavila prav na zdravstveno reformo kot enega ključnih projektov, izgubljeno leto, pa je Mesec poudaril, da se iz napak, ki so sestavni del življenja, vsi učimo. "Ključno vprašanje, ki si ga moramo kot vlada zdaj postaviti, pa je, kaj smo se v tem letu naučili."
Zdravniško zbornico skrbijo hitre menjave ministrov
Zdravniška zbornica je ocenila, da se je znova pokazalo, kako izredno zahteven je zdravstveni resor. Ob tem so zaskrbljeni zaradi hitrih mejav ministrov, "kar vedno znova prelaga prepotrebne reforme, saj se ključne spremembe lahko izpeljejo le ob stabilnosti".
"Obžalujemo, da vsaj glede osnovnega zdravstva, ki mu je bila tokrat prvič vsaj deklarativno izražena najvišja prioriteta in podpora ni prišlo do pomembnih premikov, kaj šele spremembe trendov. Javno zdravstvo temelji na njegovih zaposlenih, zato pričakujemo predvsem rešitve, kako ohraniti obstoječe ljudi v javnem zdravstvu na vseh ravneh in kako zagotoviti dodatne moči, ki jih bomo potrebovali zaradi staranja in s tem povezanih vse večjih potreb za zdravstveno oskrbo v družbi," so poudarili.
Od novega ministra pričakujejo, da bo z modrostjo in izkušnjami in na podlagi primerov dobrih praks iz tujine povezal vse zaposlene v zdravstvu in upošteval naraščajoče potrebe ljudi. Za velike reformne korake je namreč po njihovem mnenju potrebno sodelovanje in podpora vseh partnerjev v zdravstvu ob dolgoročni viziji, kakšno zdravstvo želimo imeti.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije medtem pričakuje, da bo vlada po odstopu ministra začela krepiti javni zdravstveni sistem. Ta predstavlja hrbtenico zdravstvenega sistema, zato je takšno ravnanje nujno, so povedali za STA.
SDS: Odstopil je le obraz, ne pa tudi odločevalec
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je izjavo Goloba, da bodo v koaliciji nadaljevali z zdravstveno reformo, komentirala z besedami, da je "odstopil le obraz, ne pa tudi odločevalec".
V nadaljevanju odziva so v SDS spomnili, da so zoper ministra vložili interpelacijo, saj menijo, da so "neizpolnjene in prelomljene obljube skrhale ugled funkcije ministra za zdravje do te mere, da je izgubljeno zaupanje javnosti". Odstop Bešiča Loredana sicer ocenjujejo kot pričakovano potezo.
"Ker pa je minister pred meseci zagotavljal, da sta s predsednikom vlade eno, bi takšno potezo glede na, do tega trenutka popoln neuspeh napovedane zdravstvene reforme, morda moral potegniti še kdo," so zaključili.
NSi: Odstop ministra velik poraz predsednika vlade
V imenu stranke NSi se je na odstop ministra odzvala poslanka Vida Čadonič Špelič. "Odstop ministra nas pravzaprav niti ni presenetil. Na začetku mandata je veliko obetal, imel je dobro predstavitev programa, ter podporo predsednika vlade. Nenazadnje je bil tudi njen podpredsednik. Zato smo mislili, da bo v svojem delu tudi uspešen," je povedala.
V trenutku, ko se je v koordinacijo zdravstvene reforme vmešal predsednik vlade, pa je šlo vse samo še navzdol, je ocenila. "Zdravstveni sistem je ostal brez reorganizacije, za paciente se ni nič izboljšalo, temveč se je stanje še poslabšalo. Čakalne vrste so se nedopustno podaljšale, uporabniki pa znova ostajajo puščeni na cedilu."
Čadonič Špeličeva je prav tako ocenila, da zdravstvene reforme ne bo, prav tako pa tudi ne nobene izmed napovedanih reform. "Odstop ministra Loredana je velik poraz predsednika vlade."
Kritiki Bešiča Loredana zadovoljni z njegovim odstopom
Kritiki, ki so bili nezadovoljni z delom ministra za zdravje, so zadovoljni z njegovim današnjim odstopom. Ob tem pričakujejo nadaljevanje zdravstvene reforme in krepitev javnega zdravstva.
Član civilne iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je na Facebooku vladi čestital "za načelno potezo, ki končno vzbuja upanje za prihodnost". Odstop "ministra za zdravniške lobije in dobičkarje" je po njegovih navedbah nujni prvi korak k realizaciji vladnih zavez za reševanje javnega zdravstva. Novi minister ali ministrica pa po njegovem mnenju ne bi smel biti iz zdravniškega ceha, ampak bi moral dejansko zastopati interese in potrebe vseh pacientk in pacientov.
Nekdanji zdravstveni minister in član iniciative Glas ljudstva Dušan Keber pa je za Večer ocenil, da je odstop ministra pozen, vendar pa ne prepozen. "Vlada ima pred seboj še tri leta, da pomembno zasuka usmeritve, ki jih je doslej diktiral minister za zdravje. Iz izjav predsednika vlade smo razumeli, da se predsednik vlade vsaj v celoti ni strinjal s pogledom ministra, kar seveda vzbuja upanje, da bo za bodočega ministra dejansko izbral takšno osebo, ki jo bo vodil interes, da ohrani in okrepi javno zdravstvo," je navedel.
Podobno kot Jenull tudi Keber meni, da je bistvenega pomena, kdo ta oseba bo. Predsednik vlade ne more več tvegati z nepopisanim listom ali z neznano osebo, ki ni doslej še nič storila na tem področju. "Z drugimi besedami, ne more si privoščiti, da bi ponovno iskal kandidata, ki bi se na tem položaju šele učil oziroma skušal razumeti, kaj javno zdravstvo sploh je," je dodal Keber. Novi zdravstveni minister bi po njegovi oceni moral poznati zdravstveni sistem ter gojiti vrednote, ki podpirajo socialno državo in javno zdravstvo, ter imeti izkušnje v smislu učinkovitega strokovnega dela in menedžmenta.
KOMENTARJI (1807)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.