Ustavno sodišče je doslej pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje obravnavalo na desetih nejavnih sejah, nazadnje danes, izhaja iz sklepa. Na več sejah je odločalo o sedmih vlogah za izločitev sodnic in sodnikov ter iz odločanja o zadevi izločilo Roka Čeferina in Nežo Kogovšek Šalamon. V zadevi so se, prvič še pred izdajo začasne odredbe zaradi izločitve sodnika poročevalca, zamenjali trije sodniki poročevalci.
Na sejah so ustavni sodniki obravnavali več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, ki so bili oblikovani v različnih smereh glede presoje posameznih vsebinskih sklopov pobude, tako dveh sodnikov poročevalcev kot drugih sodnikov. Skladno s sklepom o začasnem zadržanju si je sodišče prizadevalo o obravnavani zadevi vsebinsko odločiti prednostno in čim prej, vendar kljub prizadevanjem nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov.
Ustavno sodišče je na seji 22. maja sicer izglasovalo vsebinsko odločitev, vendar je bila nato predlagana in izglasovana njena revotacija oz. ponovno glasovanje."Vse navedeno je, ob upoštevanju dejstva, da zaradi izločitev dveh sodnikov zadevo obravnava le sedem sodnikov, ustavno sodišče postavilo v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi. Ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča," so priznali.
Ob tem izpostavljajo, da ko je izvajanje zakona v celoti ali delno zadržano, je s tem preprečeno tudi izvrševanje zakonodajalčeve volje, z odmikanjem končne odločitve pa ustavno sodišče intenzivno poseže v položaj zakonodajalca.
Iz današnjega sklepa izhaja še, da ne obstaja večinsko stališče, da bi bila nova ureditev kot taka protiustavna. Prejšnja ureditev pa sicer nikoli ni bila predmet presoje ustavnega sodišča, vendar je po presoji ustavnega sodišča očitno, da je v primerjavi z izpodbijano omogočala bistveno večji politični vpliv na imenovanje članov programskega sveta.
Obenem pa obstaja dvom v zakonitost odločanja trenutnega programskega sveta in generalnega direktorja, ki izhaja iz pravnomočnih sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS nezakonito, saj ni izpolnjeval pogojev. Whatmough pa je nato nezakonito razrešil direktorico televizije Natalijo Gorščak. In teh sodb ustavno sodišče ni moglo spregledati.
Zaradi vsega navedenega in ker na podlagi sklepa o začasnem zadržanju generalni direktor ter direktorja radia in televizije lahko opravljajo le tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTVS, "ustavno sodišče ocenjuje, da so navedeni razlogi skupaj v tolikšni meri spremenili upoštevno težo v času izdaje sklepa o začasnem zadržanju ugotovljenih škodljivih posledic, da je treba sprejeti odločitev o prenehanju veljavnosti začasnega zadržanja izpodbijanih določb".
Za umik zadržanja so glasovali štirje sodniki, in sicer Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar, proti je glasoval Rok Svetlič, ki je tudi napovedal odklonilno ločeno mnenje.
Z objavo sklepa v uradnem listu bo sklep o zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS prenehal veljati, kar pomeni, da se lahko konstituira novi svet RTVS, kot ga predvideva novela in posledično drugi novi organi, piše ustavno sodišče. Ob tem je za konstituiranje določilo sedemdnevni rok, saj sta zakonsko določena roka za konstituiranje sveta RTVS in sklic prve seje sveta RTVS že potekla, člani novega sveta pa so že imenovani. V tem roku mora biti sklicana prva seja sveta, ki jo skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma oseba, ki ga nadomešča. Če seje ta ne skliče, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov sveta, še izhaja iz sklepa ustavnega sodišča.
Z novelo zakona bi se ustanovil enotni svet RTV
Ustavno sodišče mora odločiti še o oceni ustavnosti novele na pobudo vlagateljev s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem. Ti novelo izpodbijajo, ker menijo, da je šlo pri njenem sprejetju za zlorabo zakonodajnega postopka, prav tako jih je zmotilo prenehanje mandatov članom programskega in nadzornega sveta ter vodstva RTVS. Novela je sicer prestala referendumsko presojo.
Trenutno je glede RTV v veljavi zakon, ki ga je leta 2005 pripravila stranka SDS in predvideva, da ima RTV programski in nadzorni svet, ki imata programske in nadzorne funkcije ter generalnega direktorja, ki vodi posle. Od 29 članov programskega sveta jih 21 imenuje državni zbor.
Novela zakona bi prinesla spremembe, in sicer naj bi nadzor in upravljanje zavoda prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija. Sestavljalo bi ga 17 članov, pri imenovanju pa bi imeli glavno vlogo strokovna javnost in civilna družba, zaposlena na javnem zavodu.
Ustavno sodišče je v sredini februarja začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta RTVS in posledično drugih novih organov zavoda. Gre za člene, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave. Februarja je Ustavno sodišče v odločbi zapisalo, da zadržanje dela 23., 24. in 25. člena temelji na tem, da je novela zakona o RTV, ki je bila novembra lani potrjena na referendumu, decembra že začela veljati, kar pomeni, da so mandati generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije Slovenija že prenehali veljati in da vodenje, upravljanje in nadzor RTV potekajo v skladu s predhodno ureditvijo.
Stavkovni odbor: Začetek depolitizacije javnega servisa
Ko informacija o odpravljenem zadržanju zakona o RTV še ni bila uradno potrjena, se je odzval stavkovni odbor na zavodu. "Če držijo neuradne informacije o odpravi zadržanja novele Zakona o RTV, potem to pomeni, da je Ustavno sodišče prepoznalo pomen javne RTV za uveljavljanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter demokracijo v tej državi," so sporočili. Dodali so, da umik zadržanja pomeni tudi začetek depolitizacije javnega servisa in uveljavitev volje državljanov in državljank, ki so jo izrazili na novembrskem referendumu. "Za zaposlene in stavkajoče je taka odločitev olajšanje in potrditev, da s stavko lahko uveljavimo svoje pravice - novinarsko in uredniško avtonomijo ter dostojanstvo vseh zaposlenih," so zaključili.
Vrstijo pa se tudi odzivi številnih, ki odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo:
KOMENTARJI (1144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.