Neurejenost podeljevanja koncesij

V Sloveniji še vedno nimamo ustrezno pripravljene zdravstvene mreže, na podlagi katere bi se podeljevale koncesije, je v razpravi o javnem in zasebnem zdravstvu na strokovnem srečanju ekonomistov v zdravstvu ocenil predstavnik vladne službe za razvoj in nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin.

Fakin je opozoril, da nekateri zasebniki pošiljajo paciente na zahtevnejše preiskave v javne zdravstvene zavode, medtem ko sami prevzamejo le nezahtevnejše naloge in si tako nižajo stroške zdravstvenih storitev.

Na pomanjkljivost zakonodaje je opozoril tudi Martin Toth iz ZZZS. Po njegovem mnenju je potrebno prakso podeljevanja koncesij v Sloveniji temeljito urediti. Sprva bi bilo potrebno razjasniti kaj sploh pomeni koncesija. Poleg tega bi morali poenotiti postopke podeljevanja koncesij, opredeliti pogoje in merila za njihovo podelitev ter določiti, kdo jih sploh lahko podeljuje.

Toth meni, da bi morali poleg tega še urediti opravljanje samoplačniških storitev ter plačevanje tistih zaposlenih, ki te storitve opravljajo. Spomnil je še na ureditev vprašanja zdravnika svobodnega poklica ter vprašanje določanja postopkov za oblikovanje cen storitev.

Na konferenci je še opozoril, da je lahko obe vrsti ustanov, tako javna kot privatna, delata za profitne ali neprofitne namene.

Tako v Evropi, kot v Sloveniji imamo mešane modele pravi Toth. Sam ocenjuje, da je privatizacija zdravstva dejstvo, potrebno se je le vprašati ali je takšen način pravi.

Predlog zakona o koncesijah v zdravstvu že jeseni

Vlada je na današnji seji sprejela poročilo ministrstva za zdravje o stanju na področju podeljevanja koncesij na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva s predlogi za ureditev odprtih vprašanj na tem področju, je na novinarski konferenci po seji povedal minister za zdravje Andrej Bručan. Poudaril je, da so se vse koncesije doslej podeljevale v skladu z obstoječo zakonodajo. Sicer pa bo ministrstvo pripravilo poseben zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, predvidoma do jeseni, je napovedal Bručan.

Ker je veljavna zakonodaja o podeljevanju koncesij v nekaterih delih nejasna, bo ministrstvo to prioritetno odpravilo s sprejetjem javne zdravstvene mreže in vpeljave javnega razpisa za podeljevanje koncesij. Po veljavni zakonodaji pa moratorij na podeljevanje koncesij ni izvedljiv brez sprejetja posebnega zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti. Vse prispele vloge bodo do sprejetja novega zakona temeljito pretehtali in jih reševali na podlagi potreb državljanov po zdravstvenih storitvah, je dejal Bručan.

Teze za novi zakon so po njegovih besedah že pripravljene. Po zakonu se bodo koncesije podeljevale na podlagi razpisa. Na vsako koncesijsko mesto bo možnih več prijav, izbran pa bo najboljši ponudnik, je dejal minister.

Ministrstvo za zdravje je postopke podeljevanja koncesij vselej vodilo v skladu z obstoječo zakonodajo, pri čemer je vedno sodelovalo z vodstvi javnih zavodov in ni prepuščalo odločitve njim, je poudaril Bručan. Tako se je razširila mreža javne zdravstvene službe, povečala dostopnost do storitev, skrajšale pa so se tudi nekatere čakalne dobe. Na pregleden način se presega monopolni položaj javnih zavodov, ustvarja večje možnosti za tekmovalnost med javnimi zavodi in koncesionarji in zavarovancem omogoča večjo izbiro, so prepričani na ministrstvu.