Neurje divjalo po vsej državi: 600 interventnih lokacij v več kot 70 občinah

Zaradi močnejših neviht z nalivi in sunki vetra so po do sedaj zbranih podatkih v regijskih centrih za obveščanje zabeležili več kot 400 dogodkov, so sporočili iz centra za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje. Največ dela so imeli gasilci na območju regijskega centra Ljubljana, kjer so zabeležili 152 dogodkov, Kranja (102) in Celja (39). Na terenu je posredovalo 161 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih.

Močno poškodovanih je bilo več kot 150 objektov. Trenutno je na terenu na prizadetih območjih več kot 165 gasilskih ekip v več kot 50 občinah, je povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.

Behin je ob obisku Komende pojasnil, da so od srede zabeležili 600 interventnih lokacij v več kot 70 občinah. Na terenu je bilo v nekem trenutku več kot 1500 gasilcev in drugih pripadnikov zaščite in reševanja, "kar je res fascinantna številka". Behin je opozoril, da so nekateri zaradi podrtih drogov trenutno še vedno brez električne energije, zato so na teren peljali tudi več agregatov, črpalk, folije in specialna vozila z dvigali. 

Po napovedih Behina bo enota z droni v nadaljevanju evidentirala poškodovane objekte. "Tak sistem omogoča učinkovito delo lokalnih sil, da imajo pregled nad tem, kdo je ogrožen in kakšne so prioritete."

Na vprašanje, zakaj niso aktivirali Si-Alarma, je Behin dejal, da je bilo nemogoče točno napovedati, kje bo najhuje, saj se je fronta ob razglašenem oranžnem alarmu premikala po celotni državi in se sproti spreminjala.

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso), ki je za sredo izdala drugo najvišje, oranžno vremensko opozorilo, je do danes zjutraj največ padavin padlo na severu države, večinoma med 40 in 80 milimetri dežja. Največje skupne količine padavin sta izmerili merilni postaji na Voglu (okoli 120 milimetrov) in v Bohinjski Češnjici (98 milimetrov). Proti južni polovici Slovenije je padlo precej manj padavin, ponekod nič.

Na Voglu namerili tudi največ, 34 milimetrov padavin v polurnem intervalu, je povedal meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Timotej Kozelj.

Ob nevihtnem dogajanju so merilne postaje na več lokacijah izmerile močne kratkotrajne nalive. V polurnem intervalu je največ padavin padlo na letališču na Brniku (34 milimetrov), sledita Šebreljski vrh in Kneške Ravne (od 30 do 31 milimetrov), nato Gornji Grad in Bohinjska Češnjica (po 24 milimetrov), v Kranju so namerili 23 milimetrov, nekaj manj, okoli 22, v Mežici in na Zgornji Kapli, je povedal Kozelj.

Najmočnejši sunek vetra po nižinah pa je izmerila postaja na letališču na Brniku, in sicer 107 kilometrov na uro, v okolici nekaj kilometrov od tam oddaljene Komende, kjer je močan veter po dosedanjih podatkih povzročil največ škode, je lahko zapihalo še nekoliko močneje, je dodal Kozelj.

Močne sunke vetra so namerili tudi drugod, med drugim je bil v Slovenj Gradcu najmočnejši sunek 78 kilometrov na uro, v Celju in na Trojanah 73, v Tolminu pa 70 kilometrov na uro.

Nevihtna linija je nato potovala naprej proti severovzhodu oz. proti Celju in Ptuju in tudi tam povzročila precej nevšečnosti. Tako kot najprej na Gorenjskem, kjer je na območju Škofje Loke padala toča v velikosti tudi okoli pet centimetrov, je toča klestila tudi na drugih območjih, ki jih je prešla nevihtna linija. Tudi na severovzhodu je padala toča, debela tudi pet ali šest centimetrov.

"Razlog za takšno dogajanje je bil, da se je pred prihodom fronte vseeno lahko dovolj ogrelo, da je bilo v ozračju dovolj energije, drug razlog pa je bil, da smo imeli nad nami močne višinske vetrove in višinsko striženje vetra," je pojasnil Kozelj.

V neurju sta bili najbolj prizadeti občini Komenda in Cerklje na Gorenjskem, kjer je poškodovanih več kot 130 objektov. Fotografije popolnoma opustošenega Klanca pri Komendi je objavil tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki si je s predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožetom Podgorškom ogledal posledice neurja v občini Komenda.

Neurje je prizadelo tudi občino Škofja Loka, kjer je po besedah župana Tineta Radinje odkrivalo strehe in zalivalo kleti, saj je v kratkem času padla velika količina padavin, ki je zamašila jaške. Kot je povedal za STA, so zabeležili okoli 20 gasilskih intervencij, škoda pa je nastala tako na stanovanjskih objektih kot tudi na javni infrastrukturi. Meteorna voda je med drugim pronicala v športno dvorano na Podnu, v prostore športne dvorane osnovne šole in v enega od vrtcev. Posledice neurja že odpravljajo, dejavnosti pa po njegovih besedah danes večinoma potekajo nemoteno.

Neurje s točo je zajelo tudi območje Naklega. Gasilci PGD Duplje so posredovali na več kot desetih lokacijah, kjer so črpali vodo iz zalitih prostorov, odstranjevali posledice vdora meteornih voda, pomagali občanom pri zaščiti premoženja in izvajali preventivne ukrepe za preprečitev nadaljnje škode. Vseh intervencij še niso zaključili, saj bodo nekatera podrta drevesa odstranjevali še danes, so sporočili.

Ogromna škoda je tudi v Cerkljah na Gorenjskem, kjer po oceni župana skorajda ni objekta brez poškodb.

Kot razkriva zemljevid Elektra Ljubljana, je bilo zjutraj ob 6. uri 1561 uporabnikov še vedno brez električne energije, okoli 9. ure zjutraj pa več kot 2200 uporabnikov. Dobava je bila prekinjena v sredo okoli 20.30, ko je območje dosegla fronta.

Nekaj po 13. uri so z Elektra Ljubljane sporočili, da brez napajanja ostaja še 17 transformatorskih postaj oziroma 800 odjemalcev, največ na območju Nasovč in Klanca pri Komendi.

Glede na podatke s spletne strani podjetja so poleg območja Komende prizadeta tudi nekatera območja v Tuhinjski dolini, med drugim kraji Loke v Tuhinju, Snovik, Buč in Šmartno v Tuhinju.

Kdaj bi lahko ponovno vzpostavili oskrbo, v Elektru Ljubljana ne navajajo.

Burno vremensko dogajanje se je pozno zvečer pomaknilo nad vzhodni del države. Tudi tam je veter odkril več objektov, ogromna škoda pa bo v kmetijstvu. Pridelki so uničeni od Pragerskega pa vse do Ormoža, torej celotno Ptujsko in Dravsko polje, tudi Haloze.

V sredo je v večernih in nočnih urah zaradi vremenskih razmer prišlo do več manjših okvar na distribucijskem omrežju na širšem oskrbnem območju Elektra Maribor. Že od zgodnjega jutra so na terenu vse razpoložljive ekipe, ki intenzivno odpravljajo napake, da bi v najkrajšem možnem času zagotovili zanesljivo oskrbo za vse uporabnike, so za STA povedali v podjetju.

Nekaj pred 13. uro je bilo brez oskrbe z električno energijo še okoli 1000 uporabnikov. Oskrba bo predvidoma ponovno vzpostavljena tekom dneva, napovedujejo v Elektru Maribor.

Na območju Elektra Celje je bilo po zadnjih objavljenih podatkih ob 10. uri zaradi poškodb na distribucijskem omrežju, ki so posledice močnejših neviht z nalivi in sunki vetra, brez električne energije nekaj več kot 200 odjemalcev, od tega slaba polovica na območju Polzele. Po številu odjemalcev brez oskrbe so sledila območja Mestinja, Slovenj Gradca in Nazarij.

Na območju Elektra Gorenjska so ob sredinem neurju zabeležili eno večjo motnjo, in sicer je zaradi poškodbe strehe in vdora vode v transformatorski postaji na območju občine Jesenice nekaj pred 20. uro prišlo do obsežnejšega izpada električne energije, ki je prizadel približno 4500 odjemalcev. Izpad so uspešno odpravili v približno eni uri, s čimer je bila oskrba z električno energijo večini uporabnikom ponovno vzpostavljena, so za STA povedali v podjetju.

Na območju Elektra Primorska še odpravljajo napake, ki so posledica neurij v zadnjih dveh dneh, na območju naselja Doblar, ki so prizadele okoli 20 odjemalcev. Oskrbo bodo predvidoma zagotovili še danes. Okvare, ki so že sanirane, so bile tudi na območjih naselja Kambreško ter območjih Trente in Rajbeljka, so za STA povedali v podjetju.

Danes bo sprva precej oblačno z nekaj manjšimi plohami. Sredi dneva in popoldne se bo od zahoda delno razjasnilo. Proti večeru v severnih krajih lahko nastane kakšna ploha ali nevihta. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod v notranjosti pa jugovzhodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 22, na Goriškem in v Slovenski Istri do 25 stopinj Celzija, napovedujejo na Arsu.

Petek bo sončen, popoldne se bo v severni polovici Slovenije pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, na Primorskem do 12, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 24 stopinj Celzija.

V soboto bo precej jasno, popoldne v hribovitem svetu ni povsem izključena kakšna ploha. V nedeljo bo sončno, proti večeru bodo na severu začele nastajati plohe in nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč na ponedeljek.