Pogovori vodij poslanskih skupin so potekali pod vtisom ostrega pisma SDS in NSi, ki so ga v vladni koaliciji razumeli kot zahtevo, naj se odpovedo že razpisanemu posvetovalnemu referendumu. Časa za kompromis, da bi z ustavnimi spremembami prišli do obvezujočega referenduma je malo, saj se bo že v četrtek sestala ustavna komisija.
Predsednik DZ Borut Pahor pravi, da kljub temu, da danes ta posvet ni uspel, meni, da velja vztrajati. Možnosti za to, da bi do kompromisa prišli, so zelo majhne, vendar dokler obstoji najmanjša možnost, se zanje velja potruditi. V teh dneh do četrtka je pripravljen kadarkoli sklicati nadaljevanje posveta, če obstaja najmanjša možnost, da bi lahko skozi dialog prišli do rešitve. Možnosti za uspeh teh posvetovanj so majhne, kot je že prejšnji teden povedal, prvič zaradi časovne omejitve in drugič zaradi skrhanega zaupanja med političnimi skupinami.
Ustavne spremembe naj bi uskladili še pred 14. februarjem
Vodje poslanskih skupin naj bi se še pred 14. februarjem uskladili predvsem o ustavni ureditvi t.i. evropskega člena in zakonodajnega referenduma. Težava pa je v tem, da sta zlasti največja koalicijska stranka LDS in opozicijska koalicija Slovenija (SDS, NSi) glede omenjenih ustavnih sprememb na različnih bregovih.
Ustavna komisija naj bi v četrtek sicer končno razrešila dilemo, kakšen pristop zavzeti pri oblikovanju t.i. evropskega člena (gre za spremembe 3., 8., 47. in 68. člena, ki so potrebne zaradi vključevanja Slovenije v EU in so časovno vezane na ratifikacijo pristopne pogodbe). Politika naj bi s pomočjo stroke našla odgovor na vprašanje, kateri od treh možnih pristopov - splošni, konkretni ali združeni - bi bil najustreznejši. Strokovna skupina pri ustavni komisiji pa naj bi do začetka seje pripravila tudi delovne osnutke ustavnega zakona za spremembe omenjenih štirih členov, in sicer v vseh treh različicah.
Predsednik opozicijske SDS Janez Janša, ki se srečanja ni udeležil, je povedal: "Dejstvo je, da vladna koalicija od samega začetka vztraja na posvetovalnih referendumih in ni bila pripravljena pristati na noben kompromis. Mi smo v tem času pristali že na dva, vendar pa so se kasneje oni sami premislili. To pomeni, da je nekdo ves čas silil v odločanje v proceduralno, v takšnih okoliščinah, da lahko oni prispevajo k negativnem izidu referenduma."
O Uniji sta govorila tudi člana Evropske konvencije Lojze Peterle in Miha Brejc. Evropski politiki so, kot pravita, presenečeni nad referendumskimi zapleti pri nas.
Menijo tudi, da sta referenduma o Evropski Uniji in Natu razpisana prezgodaj in da ju ne bi smeli izvesti skupaj. Zunanji minister Rupel pa trdi, da sta Peterle in Brejc govorila kot opozicijska poslanca in ne kot člana Konvencije.
Evropski politiki, kot pravi Peterle, pozorno spremljajo dogajanje v Sloveniji."Po dolgem času se zdaj začenjajo tem ljudem postavljati vprašanja, kaj se zdaj dogaja v Sloveniji? Prej pa smo veljali za neproblematične, za uspešne itn.," je povedal Peterle.
Miha Brejc pa dodaja, da naj bi bila posvetovalna narava referenduma v Evropi popolnoma nerazumljiva. "Jaz sem jim pojasnil, da je pri nas pač takšna ureditev, da je posvetovalni referendum neobvezujoč, da pa se zna zgoditi, da pride še do enega. Tu pa se je njihovo razumevanje tako rekoč končalo," je povedal Brejc.
Zunanji minister, ki je hkrati tudi član Konvencije, pravi, da mu ni nihče omenil nestrinjanja ali kritike dogajanja pri nas.
"Takšnega nezaupanja do Slovenije ni. To vam lahko z vso odgovornostjo zatrdim. Ker pa sta gospoda, ki ste ju navedli, v opoziciji, jaz njuna stališča in njune izjave razumem pač kot nasprotovanje vladi," je povedal Rupel, ki še dodaja, da je Konvencija namenjena razpravam o prihodnosti Evropske unije in ne referendumom.
