Današnji sestanek z Dimitrijem Grčarjem, državnim podsekretarjem na gospodarskem ministrstvu, ni potolažil nejevoljnih potencialnih oškodovancev s sporno hrvaško odločbo o tranzitu nafte. Na gospodarskem ministrstvu komentarjev o poteku sestanka in o morebitnih rezultatih niso želeli dajati, saj je šlo, kot pravijo, le za tehnična vprašanja ocenitve škode. Neuradno naj bi predstavniki naftnih podjetij in prevozniki od sestanka pričakovali mnogo več, saj naj bi Slovenija tožbo zoper Hrvaško pri Svetovni trgovinski organizaciji zagovarjala 18. februarja. Pred tem pa naj bi se predstavniki prizadetih podjetij sestali še enkrat.
Direktor Istrabenz Plinov Zorko Cerkvenik je povedal, da so zaradi hrvaške omejitve tranzite nafte prisiljeni pline prevažati preko Zagreba. To pomeni, da prevoz namesto dosedanjih 90 km, 8 ur in enega šoferja, sedaj traja 32 ur, 450 km in zahteva delo dveh šoferjev. Hkrati od njih zahtevajo plačevanje stojnin, parkirnin, tehtanje in plačevanje raznih analiz. Vse to je stroške povečalo za več kot deset krat.
Gospodarsko ministrstvo bo oceno škode posredovalo svetu za trgovino z blagom pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) v Ženevi, kjer je Slovenija že prijavila sosednjo državo zaradi omejitev pri prevozu naftnih derivatov. Slovenski naftni in plinski trgovci ter prevozniki teh energentov pravijo, da so jim sporni hrvaški ukrepi povzročili veliko škodo.
Grčar je pojasnil, da je na hrvaške ukrepe in z njimi povezano zahtevo Slovenije za povrnitev škode treba gledati s širšega vidika. Ta poleg neposredne materialne škode, ki so jo utrpela podjetja, zajema tudi poslovno in drugo škodo. "Ne gre le za vprašanje denarja, temveč tudi za otežkočen položaj na trgu, poslabšanje konkurenčnosti in podobno." Slovenija bo zato po njegovih besedah zahtevala, da se ji ta škoda "kompenzira na tak ali drugačen način".
Po Grčarjevem mnenju je Bosna in Hercegovina država, ki nima dostopa na morje, zato gre za vprašanje zelo resnega pravnega presedana, saj ji druga država ne more zapirati ali omejevati tranzita.
Hrvaško mnenje o naftni uredbi
Uporaba mejnega prehoda v Slavonskem brodu za tranzit hrvaške nafte je le začasna, trdi hrvaški minister za promet Alojz Tušek. Prebivalci tega mesta so strogo nasprotovali vladini odločitvi, ker bi to pomenilo, da se skozi najožje mestno središče vsak dan vozi približno 60 cistern.
Župan Slavonskega broda Jozo Meter je za 24 ur povedal, da razume odločitev hrvaške vlade o doličitvi naftnih koridorjev. Toda zatrjuje, da je to lahko le začasna odredba, saj bi bila kakršna koli morebitna nesreča v bližini mesta bila zelo nevarna tako za okolje kot za zdravlje prebivalcev.
Hrvaška naj bi omenjeni mejni prehod za trazit nafte uporabljala le mesec dni oziroma dokler ne najde skupnega dogovora z vlado v Sarajevu. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula ocenjuje, da "določeni politični krogi v Bosni in Hercegovini poskušajo neuspeh v lastni državi nadomestiti z borbenostjo na tujem". Picula je priznal, da pravilnik o prevozu nevarnih snovi ni dobro pripravljen in napovedal, da naj bi še ta teden v Ljubljano odpotovala posebna strokovna skupina. Slovenske tožbe zoper Hrvaško pri Svetovni trgovinski organizaciji ni želel podrobneje komentirati. Dejal je le, da od Slovenije pričakuje, da bo po pogovorih tožbo umaknila. Nezadovoljni hrvaški prevozniki so zahtevali takojšnje srečanje s premierjem Ivico Račanom.