Slovenija

Neustaven nepremičninski zakon

Ljubljana, 12. 07. 2007 15.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Z javno objavo registra bi lahko posameznik utrpel nepopravljivo škodo, se s Pirc Musarjevo strinja ustavno sodišče.

Del zakona o evidentiranju nepremičnin je neskladen z ustavo.
Del zakona o evidentiranju nepremičnin je neskladen z ustavo. FOTO: N.Š.
Na geodetski upravi pravijo, da odločitev ustavnega sodišča ne bo vplivala na vsebino registra nepremičnin in tudi ne na izvedbo popisa oziroma obdelavo podatkov popisa.

Po navedbah geodetske uprave tako po vzpostavitvi registra nepremičnin v javnih vpogledih v podatke registra nepremičnin ne bo podatka o lastniku, uporabniku, najemniku ali upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Geodetska uprava bo podatek o lastniku ali uporabniku umaknila tudi iz javnega vpogleda v podatke o stavbah in delih stavb.

Lastniki nepremičnin bodo lahko vpogledovali v podatke o nepremičninah v njihovi lasti, ki vključujejo tudi podatke o lastniku, vendar le z digitalnim potrdilom za fizične osebe. Še vedno bo dostopen podatek o lastniku, uporabniku, najemniku ali upravljavcu stavbe, vpisanega v kataster stavb, oz. parcele, vpisane v zemljiški kataster, tudi če gre za fizično osebo.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljalcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Sodišče je ugotovilo, da zakon z določitvijo teh podatkov omogoča uporabo zbranih osebnih podatkov za kakršni koli namen, kar pa je samo po sebi v neskladju z ustavo, so sporočili z ustavnega sodišča.

Odločba ustavnega sodišča se nanaša na prvi in drugi odstavek 114. člena zakona o evidentiranju nepremičnin. Ustavno presojo je decembra lani vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je danes sporočila, je z odločitvijo v tem delu zadovoljna, saj je bil to njen največji očitek zakonodajalcu.

Javnost registra nepremičnin bi zaradi objave osebnega imena posameznika in enotne matične številke občana (EMŠO) v povezavi z nepremičnino, dostopnega na svetovnem spletu, omogočala, da se zbrani osebni podatki uporabljajo za kakršen koli namen, za kar je sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. S tem je sodišče potrdilo, da bi z javno objavo registra posamezniku potencialno nastala nepopravljiva škoda, pravi pooblaščenka.

Manj zadovoljni pa so na uradu informacijskega pooblaščenca z drugim delom odločbe, v katerem je sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe zakona o evidentiranju nepremičnin (deli 96., 98., 100. in 103. člena) v skladu z ustavo. Na uradu ugotavljajo, da je sodišče v tem delu izbralo zelo zadržano, konzervativno presojo ustavnosti tega zakona, ki vzpostavlja obsežno zbirko podatkov o nepremičninah, v katerih se nahaja tudi podatek o osebnem imenu in EMŠO. Sodišče pravi, da gre za podatke o nepremičninah, ne pa za podatke o posamezniku.

S tem je po oceni urada povsem prezrlo, da gre za isto zbirko in da podatkov o posamezniku niti fizično niti miselno ni mogoče ločiti od podatkov o nepremičnini, saj da gre za enoten register. Tendenca varstva osebnih podatkov v primerljivih ureditvah je v zaščiti posameznikove informacijske zasebnosti in zato temelji na široki definiciji pojma osebnega podatka. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov je osebni podatek vse, kar se nanaša na posameznika, ne pa zgolj tiste osebne in druge značilnosti, katerih posredovanje lahko neupravičeno škoduje v zasebnem ali javnem življenju. Pooblaščenka podpira povezovanje javnopravnih evidenc, vendar meni, da država v želji po učinkovitosti poslovanja ne bi smela prekomerno posegati v posameznikovo zasebnost.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.