
Po navedbah geodetske uprave tako po vzpostavitvi registra nepremičnin v javnih vpogledih v podatke registra nepremičnin ne bo podatka o lastniku, uporabniku, najemniku ali upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Geodetska uprava bo podatek o lastniku ali uporabniku umaknila tudi iz javnega vpogleda v podatke o stavbah in delih stavb.
Lastniki nepremičnin bodo lahko vpogledovali v podatke o nepremičninah v njihovi lasti, ki vključujejo tudi podatke o lastniku, vendar le z digitalnim potrdilom za fizične osebe. Še vedno bo dostopen podatek o lastniku, uporabniku, najemniku ali upravljavcu stavbe, vpisanega v kataster stavb, oz. parcele, vpisane v zemljiški kataster, tudi če gre za fizično osebo.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljalcu nepremičnine, če gre za fizično osebo. Sodišče je ugotovilo, da zakon z določitvijo teh podatkov omogoča uporabo zbranih osebnih podatkov za kakršni koli namen, kar pa je samo po sebi v neskladju z ustavo, so sporočili z ustavnega sodišča.
Odločba ustavnega sodišča se nanaša na prvi in drugi odstavek 114. člena zakona o evidentiranju nepremičnin. Ustavno presojo je decembra lani vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je danes sporočila, je z odločitvijo v tem delu zadovoljna, saj je bil to njen največji očitek zakonodajalcu.
Javnost registra nepremičnin bi zaradi objave osebnega imena posameznika in enotne matične številke občana (EMŠO) v povezavi z nepremičnino, dostopnega na svetovnem spletu, omogočala, da se zbrani osebni podatki uporabljajo za kakršen koli namen, za kar je sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. S tem je sodišče potrdilo, da bi z javno objavo registra posamezniku potencialno nastala nepopravljiva škoda, pravi pooblaščenka.
Manj zadovoljni pa so na uradu informacijskega pooblaščenca z drugim delom odločbe, v katerem je sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe zakona o evidentiranju nepremičnin (deli 96., 98., 100. in 103. člena) v skladu z ustavo. Na uradu ugotavljajo, da je sodišče v tem delu izbralo zelo zadržano, konzervativno presojo ustavnosti tega zakona, ki vzpostavlja obsežno zbirko podatkov o nepremičninah, v katerih se nahaja tudi podatek o osebnem imenu in EMŠO. Sodišče pravi, da gre za podatke o nepremičninah, ne pa za podatke o posamezniku.
S tem je po oceni urada povsem prezrlo, da gre za isto zbirko in da podatkov o posamezniku niti fizično niti miselno ni mogoče ločiti od podatkov o nepremičnini, saj da gre za enoten register. Tendenca varstva osebnih podatkov v primerljivih ureditvah je v zaščiti posameznikove informacijske zasebnosti in zato temelji na široki definiciji pojma osebnega podatka. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov je osebni podatek vse, kar se nanaša na posameznika, ne pa zgolj tiste osebne in druge značilnosti, katerih posredovanje lahko neupravičeno škoduje v zasebnem ali javnem življenju. Pooblaščenka podpira povezovanje javnopravnih evidenc, vendar meni, da država v želji po učinkovitosti poslovanja ne bi smela prekomerno posegati v posameznikovo zasebnost.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.