Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o sodniški službi v neskladju z ustavo, ker ne določa, da sodni svet predlog za izvolitev določenega kandidata v sodniško funkcijo, ki ga po opravljenem postopku izbire poda državnemu zboru, posreduje tudi vsem drugim kandidatom, ki so se prijavili na razpisano prosto sodniško mesto. S tem pa ne omogoča neizbranim kandidatom, da bi lahko učinkovito in dejansko uresničili svojo pravico do sodnega varstva. Postopek za oceno ustavnosti je sodišče začelo na pobudo Iztoka Daria Šilca iz Ljubljane.
Ustavno sodišče je DZ naložilo, da ugotovljeno neskladnost z ustavo odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v uradnem listu. Obenem je določilo, da mora sodni svet do odprave ugotovljene neustavnosti predlog za izvolitev določenega kandidata v sodniško funkcijo vročiti tudi vsem prijavljenim kandidatom, ki jih ni predlagal v izvolitev.
Kandidata bi morali obvestiti, zakaj so izbrali nekoga drugega
Kandidatom, ki niso bili izbrani, je namreč sodni svet doslej poslal dopis, s katerim jih obvesti, kdaj je obravnaval njihovo kandidaturo in da na razpisano prosto sodniško mesto niso bili izbrani. Ne vroči pa jim akta, s katerim je DZ predlagal določenega kandidata v izvolitev, torej akta, zoper katerega lahko neizbrani kandidat sproži upravni spor, če meni, da mu je bila z njim kršena kakšna njegova pravica ali na zakon oprta neposredna korist. Sprožitev upravnega spora zoper navedeni akt sodnega sveta pa je možna le, če se neizbrani kandidat seznani s predlogom sodnega sveta.
Iz tega predloga so razvidni vsi podatki, na podlagi katerih je sodni svet ugotovil, da predlagani kandidat izpolnjuje vse pogoje za opravljanje sodniške funkcije, in razlogi, ki utemeljujejo njegovo izvolitev na razpisano prosto sodniško mesto. Neizbrani kandidat za vložitev tožbe torej nujno potrebuje akt, ki ga izpodbija, saj mora v tožbi navesti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi, tožbi pa mora priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.
Kot ugotavlja ustavno sodišče, pravica do sodnega varstva ni zagotovljena že zgolj s tem, da je po zakonu možna vložitev ustreznega pravnega sredstva, če je pot do vložitve tega sredstva zaradi pomanjkljive zakonske ureditve otežena z dodatnimi aktivnostmi tistega, ki želi izpodbijati posamični akt, s katerim je bilo odločeno o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Neizbrani kandidati morajo namreč od sodnega sveta posebej zahtevati, naj jim vroči predlog za izvolitev predlaganega kandidata.