
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o visokem šolstvu ter uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, je pojasnil predsednik odbora za visoko šolstvo Bojan Kurež.
Največ prahu povzroča 15. člen novele zakona, ki opredeljuje ravni izobrazbe, ki jo diplomanti prejmejo na podlagi zaključenega visokošolskega izobraževanja. Kurež je pojasnil, da so se pred uveljavitvijo novele zakona na študijske programe druge bolonjske stopnje že vpisali univerzitetni diplomanti, ki bodo sedaj na podlagi tega 15. člena pridobili izobrazbo, ki bo enaka vstopni izobrazbi. Ob tem je Kurež dodal, da je posamezni študent z vpisom na študijski program sklenil nekakšno pogodbo o izobraževanju, s katero se je zavezal, da bo izpolnil določene študijske obveznosti, univerza oziroma visokošolski zavod pa mu je zagotovil, da bo pridobil izobrazbo druge bolonjske stopnje.
Z uveljavitvijo 15. člena novele zakona pa bo študent po končanem študiju dobil izobrazbo, ki je enaka drugi bolonjski stopnji, to je raven in stopnja izobrazbe, ki jo je imel že ob začetku študija.
V ŠOS obenem opozarjajo, da ravni v 15. členu niso določene, ampak so konkretizirane v uredbi, pri čemer je nemogoče identificirati število ravni iz 15. člena s številom ravni v uredbi, kar po mnenju ŠOS kaže na nedoločnost in tako kršitev načela, da je Republika Slovenija pravna država.
15. člen obenem dosedanjo visokošolsko izobrazbo umešča v prvo, univerzitetno pa v drugo bolonjsko stopnjo, kar je drugače, kot je določal 33. člen zakona, da visokošolska in univerzitetna izobrazba sodita v prvo bolonjsko stopnjo, je še dejal Kurež.
Albrehtovo moti tudi način sprejetja novele

Predsednica ŠOS Saša Albreht je dejala, da je organizaciji preostala le še pobuda za ustavno presojo novele zakona o visokem šolstvu. Kot je še pojasnila, novela ni sporna le vsebinsko, ampak tudi zaradi načina, s katerim je bila sprejeta. V ŠOS so tako prepričani, da je novela v nasprotju z več členi slovenske ustave in je zato sporna tudi s pravnega vidika.
V ŠOS sicer med drugim nasprotujejo tudi 1., 4., 5., 6. in 7. členu visokošolske novele, ki opredeljujejo enovite magistrske študijske programe oziroma funkcijo sveta za visoko šolstvo. Kot pojasnjujejo predstavniki študentov, je svet za visoko šolstvo po novem postal organ, ki naj bi deloval neodvisno, strokovno in nepristransko. V to pa v ŠOS dvomijo, "saj se bodo strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet opravljale preko organa v sestavi ministrstva za visoko šolstvo, kar pa že samo po sebi ne zagotavlja samostojnosti in neodvisnosti". Hkrati ŠOS nasprotuje še 10., 16., 17. in 19. členu novele zakona, ki določajo pravice in obveznosti študentov in visokošolskih zavodov oziroma univerz ter financiranje programov.
Odvetnik Blaž Žibret je dejal, da od ustavnega sodišča pričakujejo, da zadrži zakon in uredbo, obenem pa zaradi pričetka novega študijskega leta pričakujejo hiter odziv.
Zupan: Pobuda je nepotrebna
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je poudaril, da je pobuda ŠOS sicer legitimna, a povsem nepotrebna, saj po ministrovih besedah novela zakona o visokem šolstvu nikomur ne odvzema pridobljenih pravic.
V zakonu je tako o nazivih natančno zapisano, da se nazivi pri nikomur ne bodo spreminjali, nazivi v novem bolonjskem sistemu pa bodo takšni, kot jih predvideva zakon. Zupan je tudi zavrnil očitek, da novela ni bila usklajevana.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.