Neustavne plačne reforme

Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je z odločitvijo ustavnega sodišča v sporu o sodniških plačah v principu zadovoljen, ker smo po desetih mesecih dočakali odločitev in ker bo ta na področju sodstva omogoča realizacijo plačne reforme v skladu z zamišljenim konceptom. Kot je pojasnil, jim je sodišče dalo prav pri dveh bistvenih elementih - plačevanju po delovni uspešnosti in dodatku za delovno dobo.

Za koncept plačevanja po delovni uspešnosti je namreč ustavno sodišče ugotovilo, "da koncept ni protiustaven", lahko pa bi bil, če bi bil vezan le na kvantiteto, je pojasnil minister. S tem se, je dodal, tudi sam strinja in je prepričan, da ne more biti odločilna le kvantiteta.

Pojasnil je, da za ustavno sodišče prav tako ni protiustavno znižanje dodatka za delovno dobo z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka na leto delovne dobe za sodnike. Kot pravi Virant, bi v nasprotnem primeru in vztrajanju pri 0,5 odstotka to imelo posledice za celotni sistem, saj bi lahko vodilo v 20 milijard tolarjev na leto težke zahteve po takšni višini dodatka tudi za 150.000 javnih uslužbencev.

Po drugi strani so sodniki "zmagali" v nekaterih drugih točkah. Kot je odločilo ustavno sodišče, se namreč nobenemu sodniku ob prehodu v novi sistem "plača ne sme nominalno znižati niti za tolar", je povzel Virant. Ob tem je napovedal, da se bo vsem sodnikom nominalna plača ohranila na isti višini, bo pa pri tistih, ki bi se jim sicer znižala, ostala zamrznjena in ne bo naraščala ob vsakoletnih uskladitvah z inflacijo. Denar za delovno uspešnost se bo tako nabiral postopoma iz te letne eskalacije plač.

Zalar pričakuje dogovor

Aleš Zalar, eden od sodnikov, ki so spodbijali plačno reformo na ustavnem sodišču, je dejal, da same odločbe ustavnega sodišče, s katero je to del reforme spoznalo za neustavnega, še ni videl in da jo bo treba natančno prebrati. Zalar hkrati pričakuje, da se bo z odločbo odprl večji pogajalski prostor med politično oblastjo in sodstvom, zato da bi se našle rešitve, ki bi zadovoljile obe strani.

Zalar je še dejal, da pričakuje predvsem veliko nadaljnjega usklajevanja, dogovarjanja in popuščanja, saj "brez tega ni možno, da bi prišlo do kakršne koli plačne reforme, vsaj kar zadeva sodnike".

Obenem je pojasnil, da so med drugim sporne opredelitve postopka za določanje sodniške plače, vprašanja glede zniževanja sodniških plač, ali so ta sploh dopustna in pod kakšnimi pogoji, ter dodatka na delovno dobo, pa tudi vprašanja delovne uspešnosti za sodnike.

Ustavno sodišče je pritrdilo večini pobud za presojo ustavnosti določb zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Ena od posledic odločitve ustavnega sodišča je, da se bodo plače vseh funkcionarjev, razen plač funkcionarjev lokalnih skupnostih, do odprave neustavnosti izplačevale po predpisih, ki so veljali do 1. marca, ko je bila uveljavljena plačna reforma. Državni zbor mora ugotovljene neustavnosti odpraviti v letu dni.

Ustavni sodniki so pri presoji pobud sodnikov izhajali iz dejstva, da je za presojo ustavnosti plačne reforme ključnega pomena 125. člen ustave. Ta govori o načelu neodvisnosti sodnikov, ki med drugim zagotavlja tudi njihovo materialno neodvisnost.

Plače sodnikov urejajo le zakoni

Plače sodnikov morajo biti urejene le z zakonom in ne z akti, ki so nižji od zakona, opozarja ustavno sodišče. Določbe zakona o sodniški službi in zakona o sistemu plač v javnem sektorju so tako v neskladju z omenjenim ustavnim načelom, ker je podrobnejša ureditev plač sodnikov urejena v odloku državnega zbora, kolektivni pogodbi za javni sektor in uredbo vlade. Ustavno načelo o neodvisnosti sodnikov je iz enakega razloga kršeno tudi z odlokom o plačah funkcionarjev, ki ureja tudi plače sodnikov. Ker državni zbor ni navedel prepričljivih razlogov za očitana nesorazmerja med plačami sodnikov in funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, je mogoče odloku o plačah funkcionarjev očitati tudi neskladje z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave.

Ustavno sodišče je tudi presodilo, da plač sodnikov ni mogoče znižati, razen v izjemnih primerih, kar pa v primeru plačne reforme ne velja. Iz ustavnega načela o neodvisnosti sodnikov namreč izhaja tudi zahteva po varstvu sodnikov pred znižanjem plač v času trajanja mandata, tako da je možnost znižanja sodniških plač zaradi znižanja dodatka za delovno dobo oziroma zaradi začasnega znižanja osnovne plače sodnika ob prevedbi plač v nov sistem neustavna.

Glede očitkov pobudnikov o kršenju omenjenega ustavnega načela zaradi zakonske ureditve o plačilu sodnikov za dodatno delovno uspešnost je sodišče poudarilo, da je lahko takšno plačilo z vidika neodvisnosti sodnikov sporno, če je namenjeno zgolj ali predvsem spodbujanju produktivnosti sodnikov, v smislu števila rešenih spisov kot edinega merila.

Tožilci nimajo enakih jamstev

V zvezi s pobudami državnih tožilcev je ustavno sodišče ugotovilo, da jim ustava glede neodvisnosti ne zagotavlja enakih jamstev, kot za sodnike izhajajo iz 125. člena ustave. Zato je izpodbijano ureditev glede tožilcev in tudi državnih pravobranilcev presojalo na podlagi splošnih določb ustave. Tako je nasprotno kot pri sodnikih ugotovilo, da zakonske določbe, ki urejanje plače tožilcev in pravobranilcev z odlokom državnega zbora, in določbe odloka o plačah funkcionarjev, ki pomenijo izvrševanje takšnega zakonskega pooblastila, niso v neskladju z ustavo.

Drugače pa je z zakonskimi določbami, ki urejajo plače državnih tožilcev s kolektivno pogodbo za javni sektor, pri sprejemanju katere tožilci ne sodelujejo. Pri teh je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z načeli pravne države, medtem ko so zakonske določbe, ki urejajo plače tožilcev z uredbo vlade, v neskladju z načelom legalitete. V zvezi z očitki tožilcev in pravobranilcev o znižanju njihovih plač je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo, če zakonodajalec ob spremembi plačne ureditve ne zagotovi, da bi bilo takšno znižanje postopno. V primeru plačne reforme postopnost ni bila zagotovljena.

Eno leto za odpravo neustavnosti

Ker je treba za odpravo ugotovljenih neustavnosti izvesti zakonodajni postopek, je ustavno sodišče določilo enoletni rok za njihovo odpravo. Določilo je tudi, da se do odprave neustavnosti plače vseh funkcionarjev, razen tistih v lokalnih skupnostih, izplačujejo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo plačne reforme.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da bi izplačevanje plač na podlagi prejšnjih predpisov zgolj pobudnikom ustavne presoje lahko povzročilo neenakosti med posameznimi kategorijami funkcionarjev. Poleg tega pa so nekatere ugotovljene neskladnosti z ustavo takšne narave, da bi se lahko nanašale tudi na funkcionarje, ki niso vložili pobud. Tako način izvršitve odločbe ne velja za funkcionarje v lokalnih skupnostih, saj ureditev njihovih plač ne posega v plačna razmerja med funkcionarji posameznih vej oblasti, neposredno pa tudi ne pomeni obremenitev za državni proračun. Plače lokalnih funkcionarjev se bodo tako izplačevale v skladu s plačno reformo.

V strankah različni odzivi

V največji opozicijski poslanski skupini LDS so zelo zadovoljni z odločbo, ker so vseskozi opozarjali na neustavnost novega plačnega sistem, predvsem v delu, ki se nanaša na sodnike. "Izhajali smo iz temeljnega demokratičnega načela delitve oblasti na tri veje oblasti in temeljnega ustavnega načela, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije neodvisni in samostojni," je povedala poslanka Darja Lavtižar Bebler.

Janševi socialni demokrati odločbe še ne morejo komentirati, ker jo še preučujejo, so povedali v največji koalicijski poslanski skupini. Vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat pa je dejal, da spoštujejo vsako odločbo ustavnega sodišča, čeprav takšne odločitve niso pričakovali in jih je presenetila. "Mi smo razumeli, da se bo morda na ta način produktivnost sodnikov nekoliko dvignila, pri čemer smo se očitno zmotili," je dejal.

Poslanec SNS Sašo Peče obžaluje, da Virant ni poslušal argumentov socialnih partnerjev in SNS. "Šli so z glavo skozi zid, pijani od moči," je ocenil.