Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, na pobudo Franca Mamiloviča iz Nove Gorice, ugotovilo, da je 137. člen Zakona o kazenskem postopku v neskladju z ustavo, ker ne določa predloga upravičenega tožilca za odreditev ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in ker obdolžencu ne omogoča, da se o odreditvi tega ukrepa izjavi. Državni zbor mora neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v uradnem listu. Da bi bilo v času do odprave ugotovljene neustavnosti zagotovljeno varstvo človekovih pravic pri odrejanju ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe.
"Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, ki teče zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se lahko odredi samo na predlog upravičenega tožilca. Zoper odreditev ukrepa lahko obdolženec v roku treh dni od prejema sklepa vloži ugovor, o katerem odloči sodišče, ki je odredilo ukrep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa. Zoper odločitev sodišča o ugovoru imata obdolženi in upravičeni tožilec pravico do pritožbe po tretjem odstavku 137. člena Zakona o kazenskem postopku," je zapisalo Ustavno sodišče v odločbi, ki jo je sprejelo soglasno.
Odvzem vozniškega – konec zaposlitve
Odvetnik Franci Matoz, ki je zastopal samostojnega podjetnika Franca Mamiloviča, je zadovoljen. "Sodniki Ustavnega sodišča so ugotovili, da je omenjeni člen zakona v neskladju z ustavo, ker osumljencu ne zagotavlja vseh procesnih jamstev, kot bi jih moralo," pojasnjuje. Mamiloviču, ki je poklicni šofer - avtoprevoznik, so zaradi povzročitve prometne nesreče s sklepom preiskovalnega sodnika odvzeli vozniško dovoljenje. ''S tem ukrepom mu je sodišče pred pravnomočnostjo sodbe izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica,'' je pojasnil Matoz. Mamilovič je bil namreč obsojen na prvi stopnji za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, vendar pa sodba še ni pravnomočna.
Vsi omejevalni ukrepi se lahko izrečejo osumljencu oziroma obdolženemu v kazenskem postopku le tako, da se mu zagotovi kontradiktoren postopek, v katerem ima obdolženi možnost predstaviti svoje argumente in izvrševati svojo pravico do obrambe, je pojasnil Matoz. Do sedaj se je takšen ukrep izrekel s sklepom sodišča, v bistvu pa je pomenil prenehanje veljavnosti oziroma odvzem vozniškega dovoljenja od uvedbe kazenskega postopka pa do konca sojenja, ne da bi obdolženi imel možnost, da se o tem izjasni. Zoper tak sklep ni bila mogoča pritožba, je še pojasnil.
Vsip pritožb?
Ustavno sodišče je, kot rečeno, ugotovilo, da takšna zakonska ureditev ni skladna z ustavo. Zato bo moralo sodišče, dokler državni zbor zakona ne uskladi z ustavo, ukrep na podlagi ustavne odločbe uporabljati tako, da bodo zagotovljene vse procesne in materialne pravice, je še pojasnil. Po mnenju odvetnika se ustavna odločba razteza na uporabo zakona tudi v vseh drugih primerih, ko gre za odvzem vozniškega dovoljenja. Na vprašanje, ali je lahko pričakovati vsip pritožb, je dejal, da tega ne more povedati. Dejstvo pa je, da vsi, ki jim je bil tak ukrep izrečen, lahko zahtevajo od sodišča, da ravna v skladu z odločbo ustavnega sodišča in spet presodi, ali je bil tak ukrep utemeljen, je dejal. "V praksi to pomeni, da ne bo več avtomatizma, ko je policija v kazenski ovadbi zaradi teže nesreče in narave kršitve predlagala odvzem vozniškega dovoljenja, sodišče pa je kar samo brez predloga tožilstva tak ukrep odredilo, ampak bo obdolženi predstavil svoje argumente," je pojasnil. Po Matozovem mnenju bo takšnih ukrepov zaradi odločbe Ustavnega sodišča v prihodnje izrečenih dosti manj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.