Slovenija

Nevarne slovenske ceste

Bruselj, 22. 02. 2006 13.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Sloveniji na cestah umre več ljudi od povprečja v EU. Leta 2010 naj bi na evropskih cestah umrlo 32.000 ljudi.

Kar se Slovenije tiče, je k poročilu priloženo kratek povzetek, po katerem želi država z leta 2002 sprejeto strategijo cestne varnosti prepoloviti številno smrtnih žrtev do leta 2010 - z 415 leta 2000 na 210 leta 2010. Varnost na cestah v Sloveniji se je sicer glede na povečan promet v zadnjem desetletju izboljšala, ugotavlja komisija, pri čemer sicer ugotavlja, da se je tako število nesreč kot ranjenih v obdobju 1991-2004 podvojilo oziroma potrojilo.

Na slovenskih cestah letno izgubi življenje več ljudi od povprečja v Evropski uniji, razkriva na Evropski komisiji v Bruslju objavljeno poročilo. V povezavi je tako na cestah leta 2004 umrlo 95 ljudi na milijon prebivalcev, medtem ko so v Sloveniji po podatkih iz poročila isto leto ceste terjale 274 življenj ali 137 na milijon prebivalcev. Število smrtnih žrtev sicer upada, a prepočasi, ugotavlja komisija.

Ta ugotovitev sicer ne velja le za Slovenijo, temveč celotno petindvajseterico. EU si je za cilj postavila, da bo število mrtvih na cestah do leta 2010 znižala na 25.000, s 50.000 ljudi, ki so v 25 državah umrli v prometnih nesrečah leta 2001. V letu 2005 je bilo po ocenah smrtnih žrtev 41.600, kar je sicer 17,5 odstotka manj kot leta 2001, a še vedno preveč: s takšnim tempom zniževanja bo leta 2010 na cestah prezgodaj umrlo še vedno kar 32.500 ljudi.

Kar se stanja v posameznih državah tiče, komisija ugotavlja, da je varnost na cestah v novih članicah slabša kot v starih. Celo dosedanja rekorderka po številu smrtnih žrtev, Francija, je v zadnjih letih z vrsto ukrepov uspela zmanjšati število mrtvih za kar 32 odstotkov - z 8.162 mrtvih v letu 2001 na 5.530 mrtvih leta 2004. V Sloveniji se je po navedbah komisije v enakem obdobju število mrtvih znižalo za en odstotek - z 278 na 274 ljudi.

Najbolj ogroženi:

Številke so še vedno nesprejemljivo visoke. Ceste so za rakom in kardiovaskularnimi boleznimi tretji najpogostejši vzrok smrti. Posledice so človeške, socialne in gospodarske - po nekaterih ocenah je škoda dva odstotka bruto domačega proizvoda, vsaka smrt pa družbo, vključno s kolateralno škodo, stane štiri milijone evrov. Komisar za transport Jacques Barrot

Med najbolj ogroženimi skupinami prebivalcev so mladi med 18 in 25 letom starosti: ta skupina predstavlja 10 odstotkov vseh prebivalcev, a 21 odstotkov vseh smrtnih žrtev, pri čemer so štiri petine mladeniči. Večina nesreč, v katerih umrejo, se zgodi konec tedna : "Vročica sobotne noči ima tragične rezultate," pravijo na komisiji.

Nadalje so ogroženi tudi pešci, še posebej starejši od 65 let, ter kolesarji, kar 14 odstotkov mrtvih pa je med motoristi. Tovornjaki so udeleženi v šest odstotkov nesreč, a 16 odstotkov jih ima smrtni izid. Na avtocestah se zgodi pet odstotkov nesreč, z 9 odstotki žrtev. Najhujše so nesreče zunaj naselij, a ne na avtocestah : skupaj predstavljajo 28 odstotkov nesreč, a 60 odstotkov žrtev. V naselji se zgodi 67 odstotkov nesreč z 31 odstotki žrtev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.