V visokogorju, največ v Julijskih Alpah, je na trdo in ponekod zaledenelo podlago zapadlo in napihalo več deset centimetrov snega, ki se s podlago ne sprime, zato je nevarnost snežnih plazov zelo velika. Predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Igor Potočnik zato vsem pohodnikom prihodnjih nekaj dni odsvetuje gibanje v gorah.
Nevarnost proženja snežnih plazov se določa z evropsko petstopenjsko lestvico, ki jo objavlja Agencija RS za okolje. Trenutno je nevarnost proženja snežnih plazov najvišja v visokogorju, predvsem v zahodnih Julijskih Alpah, kjer je ocenjena nevarnost 3. stopnje. To pomeni, da je snežna odeja na številnih dovolj strmih pobočjih slabo do zmerno stabilna in se lahko plaz sproži že pri manjši dodatni obremenitvi. Za gibanje na takšnem območju so zato potrebne dodatne izkušnje in znanje pri presoji nevarnosti snežnih plazov.
Drugod po slovenskih gorah je trenutno nevarnost proženja snežnih plazov 2. stopnje, na nekaterih krajih pa se lahko ta konec tedna nevarnost snežnih plazov poveča, predvsem tam, kjer bo veter delal nove zamete snega.
Po izkušnjah reševalcev se največ nesreč zgodi prav v času 3. stopnje nevarnosti proženja plazov. V zadnjih desetih letih so snežni plazovi v Sloveniji v povprečju zahtevali po dve smrtni žrtvi na leto, v Julijskih Alpah največ na območju pod Kredarico, Mojstrovko in Viševnikom, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa na pobočju Grintavca, je povedal Potočnik. Kot je še pojasnil, ima Gorska reševalna zveza Slovenije registriranih 30 vodnikov lavinskih psov, ki pomagajo pri reševanju ponesrečenih izpod plazov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.