'Samo vprašanje časa je, kdaj se bo zgodila hujša nesreča'

Ljubljanska kolesarska mreža na svojem Facebook profilu opozarja na nevarno novo urejeno križišče Dunajske in Tivolske, ki je pred kratkim dobilo nov dvojni mimobežni pas ("bypass").

"Zaradi povečevanja pretočnosti motornega prometa smo pešci in kolesarji dobili nevaren, nesemaforiziran prehod čez dva pasova, za katerega so značilni slaba preglednost, velike hitrosti vozil in pogosto izsiljevanje pešcev in kolesarjev ... Samo vprašanje časa je, kdaj se bo zgodila hujša nesreča," so opozorili.

Objavili so tudi videoposnetek, ki v omenjenem križišču prikazuje več vrst nevarnih okoliščin za kolesarje in pešce. "Kumulativno smo snemali kakšnih 15, 20 minut, pa smo opazili precej neugodnih razmer za pešce in kolesarje."

Na posnetku opozarjajo, da se dogajajo "skorajšnji trki, neupoštevanje prednosti, sekanja poti kolesarjem, velike hitrosti vožnje, še posebej na levem pasu – zaradi velikega radia zavijanja in odsotnosti grbine, slalomiranje med pešci in kolesarji, nestrpno lezenje na prehod in blokiranje prehoda. Na levem pasu je slaba preglednost, zlasti če je na desnem pasu višje vozilo. Kako nevarno je potem šele za otroke in starejše?" se sprašujejo.

Na nevarno križišče opozorili s kolesarsko parado

Da bi opozorili na problematiko križišča in nevarnosti, ki prežijo na pešce in kolesarje, se je v četrtek popoldne približno 30 kolesarjev udeležilo kolesarske parade, ki se je začela v tem križišču. Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružič je na srečanju dejala, da je največja nevarnost takšne ureditve v tem, da se pot kolesarjev s potjo motornih vozil seka v dveh točkah, zato obstaja večja verjetnost, da kolesar spregleda avtomobil oziroma obratno."Kot zavijanja je za motorna vozila poleg tega precej velik, zato so njihove hitrosti večje," je opozorila. 

Od Mestne občine Ljubljana (MOL) zato pričakujejo naslednje ukrepe:

- da uredi križišče brez bypassa (enojnega ali dvojnega), saj je zaradi velikega števila vozil, kolesarjev in pešcev konfliktov preprosto preveč,
- da uredi klasična semaforizirana desna zavijalna pasova, ki bi ju kolesarji in pešci prečkali v eni fazi (to ne pomeni semaforja na bypassu in potem še enega preko Tivolske),
 - po potrebi uredi t. i. 3 sekunde predfaze za pešce in kolesarje.

Pričakujejo tudi, da bo MOL naročila novo prometno študijo, ki bo:

- upoštevala ves promet v križišču (tako z vidika pretočnosti, zamud, potovalnih časov kot varnosti) in ne samo motornega, kot je navada, saj promet sestavljajo tudi nemotorizirani udeleženci,
- upoštevala današnje okoliščine, saj je bila zadnja študija narejena pred tremi leti,
- upoštevala določila svoje Celostne prometne strategije,
- našla primerno tehnično rešitev za vse udeležence, tudi če to pomeni izvennivojsko križanje.

MOL: Žal nam je, da kolesarji ne verjamejo izsledkom strokovne študije

"Za križišče Dunajska–Tivolska–Trg OF je Fakulteta za gradbeništvo v Ljubljani izdelala prometno študijo. V njej so obdelane štiri variante, po katerih se je za najbolj primerno rešitev izkazala tista z dvojnim desnim "by-passom". Žal nam je, da predstavniki mreže izsledkom strokovne študije ne verjamejo," pa so za 24ur.com povedali na ljubljanski občini.

"Glede na vzdolžni sklon desnega "by-passa", ki znaša 3,5 %, bi bilo potrebno uvozno klančino na grbino raztegniti na 8 metrov, da ne bi prihajalo do podrsavanja vozil (udarcev vozil v grbino). S tako dolžino uvozne klančine se učinek umirjanja prometa izniči oz. grbina nima nobene funkcije povečevanja prometne varnosti. Zato se v tem primeru nismo odločili za izvedbo grbine. Glede na ureditve, ki smo jih izvedli na širšem območja (preureditve Slovenske ceste, Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice), in posledično zmanjšanje motornega prometa na Slovenski cesti, ni več potrebe po samostojnem desnem "by-passu". Na račun tega smo pridobili dodatne površine za pešce in kolesarje," so pojasnili.

Dodali so, da so sprejeli veliko drugih ukrepov za še večjo varnost vseh udeležencev v prometu, pri čemer so našteli svetlobno signalizacijo (utripajoča rumena luč na obeh krakih), odvzem prednosti motornim vozilom s horizontalno in vertikalno signalizacijo (trikotnik na tleh in na znaku), označitev kolesarskega prehoda z rdečo barvo in vgradnjo talnih utripajočih LED-luči, ki opozarjajo na prehajanje kolesarjev in pešcev.

Prometni strokovnjak: Potrebni sta večja pozornost in tolerantnost vseh udeležencev

Za mnenje smo prosili tudi prometnega strokovnjaka Andreja Brgleza, ki sicer ni želel soditi o tem, ali je rešitev z arhitekturnega vidika dobra ali slaba, je pa dejal, da gre za znano in smiselno nadgradnjo sistema za pretočnost prometa, ki ni neznana, se jo da razumeti in ne zahteva veliko privajanja. 

"V tem križišču sem vsakodnevno v vseh štirih vlogah – kot pešec, kolesar, motorist in avtomobilist, in to rešitev v vseh vlogah pozitivno razumem in mi je dobrodošla. To je nova situacija, ki od mene zahteva – in računam na to, da bi to moral biti skupni minimum razumevanja sobivanja, – večjo pozornost, tako kot kolesarja, pešca, še posebej pa kot avtomobilista. Z več pozornosti pa ni nič narobe," je dejal.

Pešec in kolesar točno vesta, od kod bo prišel avtomobil, avtomobilist pa pogosto ne ve, od kod bosta prišla kolesar ali pešec, poudarja Brglez. "Povečana pozornost je eno, druga stvar pa je tolerantnost. Sam to jemljem kot dobro, kot priložnost, da se začnemo sporazumevati na način, da se opazimo in upoštevamo, da ne bo nesreče. To je ena od situacij, kjer se ljudje srečujemo pri uporabi različnih prevoznih sredstev z različnimi hitrostmi in od nas zahteva strpnost, pozornost in nekakšno kolegialnost. Če bomo vse skupaj stavili samo na semaforje in na to, kdo ima prav, se bo slej ali prej zgodila nesreča."

In kaj torej v danih razmerah svetuje kolesarjem in avtomobilistom? "Avtomobilisti moramo biti še bolj pozorni, zavedati se moramo, da smo v novi situaciji in paziti na kolesarje, ki bodo prišli z vseh koncev, ne samo s tistega, po katerem jim je to dovoljeno. Če gledam samo desno, od koder kolesar praviloma sme priti, bom tistega na levi spregledal in prišlo bo do trka. Kolesarji pa moramo vedeti, da nas avtomobilisti mogoče še ne pričakujejo in ne smemo prikolesariti tako napadalno, s polno hitrostjo in uveljavljati svoj prav, ki ga v tistem trenutku sicer lahko imamo, ampak ali je bolj pomembno, da je v tistem trenutku moj prav uveljavljen ali da končam na pokrovu motorja?"

Rešitev s takšnim križiščem po njegovem mnenju ni tako slaba, da bi jo bilo treba kar takoj ovreči. "Če jo poskušamo uporabljati na način z več pozornosti in če bo šlo na bolje – če bo šlo več avtomobilov mimo, kolesa pa varno, smo na boljšem. Če bodo kljub naši pozornosti in tolerantnosti nastajale kritične okoliščine ali bo kdo koga res zbil, pa je nekaj narobe. Ker sodobne ceste se oblikujejo tako, da so odpuščajoče do napak voznikov – predvidijo tipične človeške napake in jih arhitekturno rešijo. To pomeni, da predvidijo tudi to, da bo voznik bral sms, ko bo peljal skozi križišče, telefoniral, jedel itd … To je po eni strani dobro, ker si ne zatiskamo oči, da to počnemo, po drugi strani pa je to potuha. Ta rešitev ne bi smela biti spodbujanje za potuho, da lahko surfamo po internetu, medtem ko zavijamo, ampak mora biti priložnost za to, da pazimo. Nekaj časa bo trajalo, da se na novo prometno situacijo navadimo, čez čas pa upam, da bomo vsi razumeli, da je to srečevanje, ki zahteva več pozornosti," zaključi strokovnjak.