Etični heker Milan Gabor meni, da Slovenci še vedno uporabljamo preveč preprosta in predvidljiva gesla. "Ko pride do uhajanja gesel, lahko iz statistik vidimo, da imamo zelo slaba gesla, kot na primer 1234567 ali Ljubljana2024!," je poudaril v Pogledu na svet oddaje Svet na Kanalu A. Med najpogostejše napake spada tudi "recikliranje gesel", ko isto geslo uporabljamo za več sistemov. Gabor svetuje, da vsa gesla varno beležimo in upravljamo z brezplačnim upravljalnikom gesel. Dodatno zaščito predstavlja uporaba avtentikatorja, ki ustvarja kratke in časovno omejene kode za preverjanje.
Po njegovih besedah bi morali najbolj zaščititi elektronski poštni račun, saj je nanj vezana večina storitev, od bančnih računov do socialnih omrežij. Hekerjem pri ugibanju gesel pomagajo tudi podatki, ki jih skoraj vsak od nas deli na družbenih omrežjih: "Ko se heker spravi na človeka, se poduči o njegovih profilih, navadah, hobijih in živalih. Šele na podlagi tega načrtujejo napade."
Novo orodje za kibernetske napade in prevare
Umetna inteligenca pa zdaj bolj kot kadarkoli prej olajšuje delo in pomaga hekerjem, meni strokovnjak za kibernetsko varnost: "Napadalci s pomočjo UI lahko hitreje napadajo in masovno targetirajo žrtve. Zato smo na pragu zelo zanimivega obdobja." To orodje generira bolj prepričljiva lažna sporočila, ki so prilagojena posamezniku.
Pazljivost ni odveč pri deljenju gesel za brezžična in wi-fi omrežja: "Tudi če posodimo geslo od domačega omrežja, je enako, kot da bi posodili geslo od naše digitalne identitete, zato ker napadalci takrat napadajo z našega IP-naslova. Za vse, kar je nezakonito in pride na ta naslov, smo tudi mi odgovorni." Novodobni kibernetski napadi pa se lahko zgodijo tudi prek tujih polnilnikov telefonov v hotelih in na letališčih, kjer lahko že v nekaj minutah pridobijo vse osebne podatke.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.