Šerkezi: Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost

Napoved Agencije RS za okolje (Arso) kaže, da bo jutri v hribih delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na 1500 metrov bo temperatura okoli –5, na 2500 pa okoli –4 stopinje Celzija. Krepil se bo zahodni do jugozahodni veter, ki bo na izpostavljenih legah prenašal suh sneg in gradil snežne nanose, pa so sporočili s Centra RS za obveščanje. 

Na Kredarici je debelina snežne odeje zdaj že 125, na Voglu pa 110 centimetrov. Visokogorje je torej že nekaj časa odeto v pravo zimsko podobo, kar je treba upoštevati, če načrtujemo pot v višje lege. "Aktualna je nevarnost snežnih plazov, ki se lahko sprožijo že ob manjši dodatni obremenitvi, predvsem na strmih pobočjih," je opozoril predstavnik Policijske uprave (PU) Kranj Bojan Kos. 

Ker so razmere v zimskem visokogorju zahtevne, Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec pri Planinski zvezi Slovenije, svari, da je obisk zasneženih gora zgolj za izkušene posameznike, ki znajo pravilno uporabljati zimsko opremo, kot so cepin in dereze. "Sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec pa bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi, kot jih vidimo danes, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah (snežnih verigah), s palicami v rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic … je vsekakor nevarno početje. Takšni posamezniki se niti ne zavedajo svojega početja, da so v nevarnosti in da s 'poučnimi' objavami na družbenih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge. Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja ... Predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala in se zna obrniti dva koraka pred vrhom."

Včeraj je namreč v gorah obilneje snežilo, zapadlo je od 20 do 50 centimetrov snega. S Centra za obveščanje so pojasnili, da je v severnih gorstvih večinoma snežilo do alpskih dolin. V sredogorju je sprva padal južen, kasneje pa vse bolj suh sneg. "Severni veter se je ponoči okrepil in zlasti v visokogorju prenaša suh sneg in gradi nove zamete, opasti ter klože. V zatišnih legah je sneg mehak, se globoko predira in otežuje gibanje. Razmere so zlasti nad gozdno mejo zelo zahtevne," so opozorili.

Nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1600 metrov tretje stopnje

Ob tem so s Centra za obveščanje sporočili, da je nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1600 metrov znatna, tretje stopnje, nižje pa večinoma zmerna, druge stopnje. Tudi oni so opozorili, da so nevarna predvsem strma pobočja: "Zlasti to velja za področja, kjer je sneg padel na tršo podlago. Nevarna so tudi mesta z napihanim snegom, ki so večinoma na vzhodnih in severovzhodnih pobočjih. Te je nov sneg prekril, zato je nevarnost težko prepoznati. Predvsem na mestih, kjer je novega snega manj, lahko že pod manjšo obremenitvijo sprožite snežni plaz kložastega snega."

Posebej nevarna so področja naklonine od 30 do 55 stopinj, kjer zaradi količine snega prihaja do spontanega proženja snežne odeje, je pojasnil  Šerkezi:"Proženje je ob dodatni obremenitvi še toliko pogostejše. Upoštevati je treba tudi podlago, saj je marsikje predhodno že bil sneg, ki je bil pomrznjen, zbit ... Na to podlago je padel novi sneg, ki se sproži že ob manjši obremenitvi. Takšna območja so nevarna predvsem zato, ker je nevarnost težko oceniti. Težko jo ocenijo že posamezniki, ki se dnevno ukvarjajo s snežnimi plazovi. Mesta, kjer je snega manj, pa so nevarna za proženje plazu kložastega snega, saj je v teh dneh prihajalo do izrazitih temperaturnih sprememb."

Po besedah Šerkezija, ki jih je povzel po podatkih Arsa, se tendenca snežnih razmer v naslednjih dneh ne bo bistveno spreminjala. Sneg bo zaradi nizkih temperatur ostal suh. Nežna odeja se bo zato počasi stabilizirala. Ostajala bodo nevarna predvsem mesta z napihanim snegom. Zaradi ponovnega sneženja, ki je napovedano za nedeljo, pa se bo nevarnost snežnih plazov še povečala.

Servisna cesta na Zelenico že zaprta

Za planince in turne smučanje je mikavno območje Zelenice, predvsem Begunjščice nad njo, ki je atraktivna zaradi številnih grap. A Kos je opozoril, da je teren močno izpostavljen. "Servisna cesta je ravno zaradi plazov že zaprta. Zelo pozoren je treba biti tudi na poti na Stari Ljubelj," je poudaril.

Nevarni so kložasti plazovi, kaj to pomeni?

Stroka je opozorila na proženje kložastih plazov. Kaj to pravzaprav pomeni? Šerkezi je pojasnil, da je kloža trda, zbita plošča snega, ki se utrga, sproži, že ob manjši obremenitvi – če planinec denimo stopi nanjo ali turni smučar zapelje nanjo. "Na takšni plošči, ki se utrga, se zapeljemo po pobočju navzdol. Hitro dosežemo veliko hitrost in nam praktično ni rešitve. Klože so največja skrb tudi najbolj izkušenih, kot so vodniki, inštruktorji, gorski reševalci, saj jih je težko predvideti oziroma oceniti." 

Za lažjo predstavo, kaj je kloža, je Šerkezi opisal, da je videti tako, kot če bi med dve leseni plošči nasuli kamenčke in ju nagnili na 30 stopinj naklonine: "Spodnja plošča predstavlja podlago, zgornja plošča zbito snežno odejo, kamenčki pa kristale, najpogosteje globinskega sreža ali pa suho travo. Zaradi robatosti kamenčkov bo zgornja plošča pri miru. Zaradi trdote bo dajala občutek varnosti, stabilnosti. Ko stopimo nanjo, se ne bo predirala in bo odlična za hojo z derezami. Bo pa oddajala zamolkel zvok. Po nekaj korakih bodo sile na podlago tako velike, da bodo kamenčki (snežni kristali) preprosto popustili. Slišali bomo samo še zvok podoben poku in v trenutku bomo z veliko hitrostjo drveli proti dolini." 

Kložasti plazovi so v celotnem alpskem loku najpogostejši vzrok za nesreče in smrt v gorah 

Trenutno se klože pojavljajo že na nižjih višinah. "Sam sem včeraj hodil v smeri proti Kranjski Rebri, ki je priljubljena točka turnih smučarjev, krplarjev in planincev. Kar na nekaj mestih je ogromna količina napihanega snega, ki popusti že ob manjši obremenitvi. Videti je bilo kar nekaj spontanih plazičev. Sneg je bil moker in težek. Za boljšo predstavo – kubični meter mokrega snega tehta do 300 kilogramov. Poleg snega pa je bila zaradi sneženja in megle izredno slaba vidljivost in zahtevna orientacija," je opisal Šerkezi. 

 'V vsakem primeru imejte s sabo nahrbtnik in v njem topla oblačila, kapo in rokavice ... '

Vsem, ki niso dovolj vešči zimskih tehnik v hribih, Šerkezi priporoča, naj se v zasneženo visokogorje odpravijo z usposobljenim in licenciranim vodnikom. Svetuje, da se udeležijo tečajev varnejšega obiskovanja gora pozimi, ki jih organizirajo posamezna planinska društva, gorski vodniki in gorska reševalna služba. 

Predvsem pa je pomembno, da zna vsak sam oceniti svoje sposobnosti, znanje in izkušnje ter izbere primeren cilj. Manj izkušenim Šerkezi svetuje, da se odpravijo na vrhove, ki so znani kot zimske točke, vendar niso tako izpostavljeni snežnim plazovom: Pokljuka, planina Konjščica, Velika planina, Uršlja gora, Šmarna gora in podobno. "V vsakem primeru imejte s sabo nahrbtnik in v njem topla oblačila, kapo in rokavice, čelno svetilko, prvo pomoč, toplo tekočino in kakšen priboljšek. In ja, pohvalite se kasneje na družbenem omrežju, kje ste bili, pokažite lepoto naše čudovite dežele. Vendar naj ne bo to fotografija v stilu vožnje v napačni smeri po avtocesti in pripisom, kako prav imate in da planinska stroka nima pojma, ker vsi 'vozijo' proti vam in vas spravljajo v negotov položaj," je izpostavil za konec.