Bralka nas je opozorila na problem zavajajočih cen. Kupila je namreč izdelek, ki je bil pred razprodajami cenejši kakor med njimi. Nalepka z novo ceno je bila samo prelepljena čez staro. Na Tržnem inšpektoratu RS smo se pozanimali, kaj lahko stori potrošnik v takem primeru in kakšni so postopki, ki sledijo.
Če trgovec zavaja glede cene, njenega izračuna ali določene cenovne prednosti in s tem povzroči, da potrošnik kupi izdelek, ki ga sicer ne bi kupil, gre za nepošteno poslovno prakso. Tržni inšpektorat opravlja poostren nadzor dvakrat letno v času sezonskih znižanj, prav tako pa obravnavajo prijave potrošnikov. Inšpektorji so pozorni predvsem na zavajanja v zvezi s ceno oziroma cenovno ugodnostjo, ki jo podjetja objavijo v oglasih na prodajnih mestih ali v medijih. S pregledovanjem trgovskih evidenc pa inšpektorji ugotavljajo morebitna navidezna znižanja cen blaga.
Inšpektorji podrobneje pregledujejo gibanja cen naključno izbranih izdelkov, ki so v prodajni akciji, in preverjajo, ali trgovec v obdobju pred prodajno akcijo najprej zviša ceno izdelku, da bi lahko nato prikazal višji odstotek popusta. Trgovec, ki ga inšpektorji ulovijo pri zavajanju, mora plačati denarno kazen, poleg tega pa je izdana tudi odločba, s katero se prepove uporabo zavajajoče poslovne prakse.
Zakon o varstvu potrošnikov pa nima ukrepa, s katerim bi lahko inšpektor naložil trgovcu, da potrošniku povrne škodo. Odškodninske zahtevke lahko kupci uveljavljajo le po sodni poti. Tržni inšpektorat zato poziva potrošnike, naj se v času akcij odločijo le za nakup tistega blaga, ki ga res potrebujejo. Vsako morebitno zavajanje pa lahko kupci prijavijo na inšpektoratu, in sicer na elektronskem naslovu gp.tirs@gov.si.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.