Nevarnosti in pasti študentskih posojil

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je študente opozorila na nevarnosti študentskih posojil, ki se v jesenskem času na veliko oglašujejo. Ti namreč ne predstavljajo pomoči študentom, ampak poslovno ponudbo bank, ki je prilagojena študentom. Poleg obremenitve, ki jo odplačevanje pomeni za študenta, ki ne prejema rednih prihodkov, pomeni posojilo tudi podaljševanje finančne odvisnosti študenta (poroki za najem posojil so po navadi starši).

Primerjave iz tujine po mnenju ŠOS kažejo, da zadolževanje študentov vodi v upad deleža študirajoče populacije, ki prihaja iz socialno šibkejših slojev. Vse to vodi v socialno elitizacijo, ki mlade lahko odvrne od študija. Veliko študentov bi imelo brez primerne socialne pomoči onemogočen dostop do visokega šolstva, predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Pomembno je dejstvo, da visokošolski stroški niso samo šolnine, pri izrednem in po novem tudi doktorskem študiju, ampak tudi drugi stroški, povezani s študijem, kot so vpisni stroški, strokovne ekskurzije, terensko delo, nakup študijske literature in življenjski stroški.

Študentska pomoč v Evropi se izraža skozi štipendije, posojila in brezplačne storitve oziroma storitve s popustom. Razlika med štipendijo in posojilom je za študente ogromna. Pomeni ločnico med dejanskim financiranjem študentov in ustvarjanjem položaja upnik – zadolženec. Posojilo ni študentska pomoč. Ugodna obrestna mera in odložen rok vračanja mnogokrat ustvarita lažno sliko posojil kot dodatne pomoči študentom, še menijo v ŠOS.

Še tako ugodno posojilo bo študent nekoč moral odplačati, doba odplačevanja je odvisna od višine posojila, letnika študija, v katerem študent posojilo najame, načina zavarovanja, poroštva in višine prejemkov. Če se študent odloči za odloženo obliko odplačila, ga tako, v primeru, če je uspešen pri iskanju prve zaposlitve, že obremenjuje relativno velik dolg, ki ga je treba odplačati. Pričakovanja o samostojnem družinskem življenju in reševanju stanovanjskega problema se tako zavlečejo za daljše časovno obdobje.

ŠOS še opozarja, da bo tudi nova shema sofinanciranja doktorskega študija vplivala na študente, ki bodo, če bodo želeli študirati, prisiljeni poiskati nove rešitve, še menijo.

Zadolženost študentov drugod

Kot primer navajajo Veliko Britanijo, kjer so uvedli šolnine oziroma študijska posojila. Od leta 2009 je povprečna zadolženost mladih diplomantov okrog 23.000 evrov. Doba odplačevanja je med 15 in 25 let. Zadolženost kar 30-odstotne diplomirane delovne sile pomeni veliko zadolženost prebivalstva ter težje doseganje višine plač, ki so jih pričakovali z diplomo. Študentski dolg v Veliki Britaniji naj bi znašal več kot 5,7 milijarde evrov. V dveh letih od uvedbe sistema šolnin in študentskih posojil se je delež študentov, ki prihajajo iz socialno šibkejšega dela prebivalstva, zmanjšal.

V ZDA pa je kar 67 odstotkov brucev ameriških univerz zaskrbljenih glede odplačevanja svojih posojil. Dve tretjini ameriških študentov si za študij najame posojila, ki do konca študija povprečno znašajo 23.186 dolarjev.

ŠOS je znova poudarila, da država ne bi smela štipendije razumeti kot strošek, temveč kot investicijo, ki se bo večkratno povrnila. Nobeno še tako ugodno posojilo ne more nadomestiti neposredne študijske pomoči ali dovolj visoke štipendije, še dodajajo.