Slovenija

Nevarnosti in pasti študentskih posojil

Ljubljana, 15. 09. 2010 11.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Študentje opozarjajo, da je študij privilegij, saj so stroški zelo visoki, socialno šibkejši pa čedalje težje študirajo. Mnogi najamejo posojilo, ki ga po diplomi težko odplačajo.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je študente opozorila na nevarnosti študentskih posojil, ki se v jesenskem času na veliko oglašujejo. Ti namreč ne predstavljajo pomoči študentom, ampak poslovno ponudbo bank, ki je prilagojena študentom. Poleg obremenitve, ki jo odplačevanje pomeni za študenta, ki ne prejema rednih prihodkov, pomeni posojilo tudi podaljševanje finančne odvisnosti študenta (poroki za najem posojil so po navadi starši).

ŠOS je znova poudarila, da država ne bi smela štipendije razumeti kot strošek.
ŠOS je znova poudarila, da država ne bi smela štipendije razumeti kot strošek. FOTO:
Pomeni tudi dodatno finančno obremenitev v času odplačevanja posojila med študijem ali ob zaključku tega, ko pa mlad diplomant še nima nujno stalnih prihodkov in zagotovljene socialne varnosti.

Primerjave iz tujine po mnenju ŠOS kažejo, da zadolževanje študentov vodi v upad deleža študirajoče populacije, ki prihaja iz socialno šibkejših slojev. Vse to vodi v socialno elitizacijo, ki mlade lahko odvrne od študija. Veliko študentov bi imelo brez primerne socialne pomoči onemogočen dostop do visokega šolstva, predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Pomembno je dejstvo, da visokošolski stroški niso samo šolnine, pri izrednem in po novem tudi doktorskem študiju, ampak tudi drugi stroški, povezani s študijem, kot so vpisni stroški, strokovne ekskurzije, terensko delo, nakup študijske literature in življenjski stroški.

Študentska pomoč v Evropi se izraža skozi štipendije, posojila in brezplačne storitve oziroma storitve s popustom. Razlika med štipendijo in posojilom je za študente ogromna. Pomeni ločnico med dejanskim financiranjem študentov in ustvarjanjem položaja upnik – zadolženec. Posojilo ni študentska pomoč. Ugodna obrestna mera in odložen rok vračanja mnogokrat ustvarita lažno sliko posojil kot dodatne pomoči študentom, še menijo v ŠOS.

V ZDA pa je kar 67 odstotkov brucev ameriških univerz zaskrbljenih glede odplačevanja svojih posojil.
V ZDA pa je kar 67 odstotkov brucev ameriških univerz zaskrbljenih glede odplačevanja svojih posojil. FOTO: Blaž Garbajs

Še tako ugodno posojilo bo študent nekoč moral odplačati, doba odplačevanja je odvisna od višine posojila, letnika študija, v katerem študent posojilo najame, načina zavarovanja, poroštva in višine prejemkov. Če se študent odloči za odloženo obliko odplačila, ga tako, v primeru, če je uspešen pri iskanju prve zaposlitve, že obremenjuje relativno velik dolg, ki ga je treba odplačati. Pričakovanja o samostojnem družinskem življenju in reševanju stanovanjskega problema se tako zavlečejo za daljše časovno obdobje.

ŠOS še opozarja, da bo tudi nova shema sofinanciranja doktorskega študija vplivala na študente, ki bodo, če bodo želeli študirati, prisiljeni poiskati nove rešitve, še menijo.

Zadolženost študentov drugod

Kot primer navajajo Veliko Britanijo, kjer so uvedli šolnine oziroma študijska posojila. Od leta 2009 je povprečna zadolženost mladih diplomantov okrog 23.000 evrov. Doba odplačevanja je med 15 in 25 let. Zadolženost kar 30-odstotne diplomirane delovne sile pomeni veliko zadolženost prebivalstva ter težje doseganje višine plač, ki so jih pričakovali z diplomo. Študentski dolg v Veliki Britaniji naj bi znašal več kot 5,7 milijarde evrov. V dveh letih od uvedbe sistema šolnin in študentskih posojil se je delež študentov, ki prihajajo iz socialno šibkejšega dela prebivalstva, zmanjšal.

Evro
Evro FOTO: Reuters

V ZDA pa je kar 67 odstotkov brucev ameriških univerz zaskrbljenih glede odplačevanja svojih posojil. Dve tretjini ameriških študentov si za študij najame posojila, ki do konca študija povprečno znašajo 23.186 dolarjev.

ŠOS je znova poudarila, da država ne bi smela štipendije razumeti kot strošek, temveč kot investicijo, ki se bo večkratno povrnila. Nobeno še tako ugodno posojilo ne more nadomestiti neposredne študijske pomoči ali dovolj visoke štipendije, še dodajajo.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

filipt
16. 09. 2010 13.18
ŠOS je edina normalna organizacija v Sloveniji, vedno ko gre za študenstke probleme se pojavi v javnosti in kritizira stališča in načela vladajočih komandosov, ki samo pobirajo denar za lastne riti. ŠOSu je dejansko do študentskih problemov, ki jih poskušajo rešiti in si zanje prizadevajo, medtem ko državo boli k..... za študente....
jokal
15. 09. 2010 14.57
skrajni čas, da se to brezglavno vpisovanje na fakse ustavi. tričetrt jih sploh ne ve kaj študira, in če je možnost dobiti zaposlitev s tem študijem. namen študija ni več diplomirati, temveč biti študent, se imeti fajn, žurati in živeti lagodno življenje.
periot
15. 09. 2010 14.12
Dela je dovolj samo za 3eu na uro nobeden noče delat raje so na grbi staršev.
Jožajoža
15. 09. 2010 13.50
NEVARNOSTI IN PASTI POSOJIL se slovečki že zelo zavedajo. prejšna vlada je tem slovenčkom,(delavcem,študentom,firmam,SP, neumnim kmetom.............) denar delila iz državnih bank, TI SO GA DOMOV NOSILI V VREČKAH, sedaj pa ti hepčeki delajo samo še za banke,zavarovalnice,sodišča,opomine........
velko_pivo
15. 09. 2010 13.23
..sploh pa,kje piše da morajo vsi študirat?..zato pa so anomalije na trgu dela..vsi bi bili radi v pisarnah in mešal meglo..
velko_pivo
15. 09. 2010 13.20
..res je..treba uvest šolnine..eni vlagajo v delnice,avtomobile,razvrat...eni pa v znanje-naložba v znanje,posledično višja plača,status ipd.....ne pa da je znanje zastojn in pol ostane keš za preseravanje...znanje je dobrina in če je zastojn se z to dobrino neracionalno ravna...zato imamo polhno napihnjenih,nesposobnih diplomirancev
blabla33
15. 09. 2010 12.53
V sloveniji vlada ne vlaga v mlade z štipendijami, ampak jim ponudi posojila da so že na začetku zadolženi, zato da lahko pokojnine ostanejo enako visoke. Only in Sloveniastan
bleem
15. 09. 2010 12.40
Kjer je volja je tudi pot:)
urshyka666
15. 09. 2010 12.39
jah čim več raje nardit da jo lahko delodajalci in država (beri poslanci) lahko izkoriščajo sebi v prid.Ko bojo cenjeni poklici s sš izobrazbo verjemte da bo tut tam velik vpis.Dokler pa bo veljalo samo če imaš diplomo pa tut če nimaš pojma kaj si dejansko delal na faxu bo pa tako kakor je.... Fax ima tudi zgrešen sistem saj uvajajo čedalje več teorije in minimalno prakso..ampak fora je da glih preko prakse se največ naučiš. lp
selector
15. 09. 2010 12.30
Pravilno je da študentski organizaciji jemljejo 25 mio na leto, ker noben študent tega dnarja niti vidu ni. To se je sam kradlo..
victoriosus
15. 09. 2010 12.29
Uvesti je treba šolnine in študijske kredite, ki naj se odplačajo KO človek doštudira in doseže določeno višino plače. Tako je v drugih državah in funkcionira. Pri nas je študij zastonj in se ga ne ceni, zato se tudi toliko ponavlja. Če plačaš, ceniš.
Tomozuki
15. 09. 2010 12.27
Sploh ne vem, zakaj bi še kdo rad študiral, če pa strokovnega srednješolskega kadra tako primanjkuje, da takoj dobi zaposlitev.
damekk
15. 09. 2010 12.12
večina študentov pri nas najema kredite za avte in podobne dobrine in le redko kdo za študij!
Platon23
15. 09. 2010 12.12
Čez poletje pejte mal delat se da komot zaslužt 2-3k evrov sam večino študentov je tok lesenih da jih bl težko kje uzamejo! Tko da pol se uprašte če boste po končanem študiju dobil službo:)
lotion
15. 09. 2010 12.12
Ma nehite ga srat... zastonj študij je potrebno ukint! Zakaj pa ne napišete, da vsi tisti študenti k študirajo v Angliji al pa kjerkoli drugje, vsak dan tud delajo pa se nič ne pritožujejo, pa ne zato da prežvijo, ampak za to da jim je treba po študiju vrnitni manj kredita! Razvajenost je pač problem posameznika, ne sociale in ne države.
malina__
15. 09. 2010 12.04
Za študenta, ki nima štipendije, je 150eu na mesece ogromn strošek!! Nimajo vsi študenti možnost, da jih starši financirajo!!!!
expat
15. 09. 2010 12.03
Naj ukinjeo ŠOS, ŠOU in podobne organizacije, pa bo denarja za vse dovolj. Koliko studentov bi lahko financirali ce ne bi denarja metali za bedarije, kot je npr. Marihuana marš...
Salmonela88
15. 09. 2010 11.54
Daj ne me smejat! Študirat se da skoraj brez denarja! Sam imam stroškov 150€ na mesec pa sem oddaljen od fakultete 150km! Kdor jamra je ničvrednež, najlažje je pa jamrat!