Neverjetna porodna zgodba: David rojen doma v treh minutah

V zavetju maminega trebuščka bi dojenček David moral ostati še do ponedeljka. A se je 2. novembra odločil, da se mamici Suzani, očetu Slaviši in trem sestricam pridruži malce prej. "Začelo se je vse že zgodaj zjutraj, ampak jaz takrat nisem ravno resno jemala, ker sem imela že v začetku nosečnosti bolečine v križu, sem si rekla, da to bo minilo," začetek porodne zgodbe opisuje Suzana Zdejlar.

Okoli treh popoldne je postalo bolj intenzivno, zato je poklicala moža. "Mi je povedala, da so se začeli popadki, sem se obrnil domov in ji prinesel kebab, ki si ga je zaželela," pa pravi Slaviša Zdejlar. "In jaz sem predihavala, držala se za mizo, jedla tisti kebab, ker sem si rekla, da ne bom šla lačna nikamor in ja, kebab je to malo pospešil, zgleda," dodaja Suzana. 

Sprva sta želela poklicati reševalce, a si nato premislila, ker je popadek popustil, je Suzana mislila, da ima dovolj časa, da se še preobleče. "Omaro sem samo zaprla in bilo je konec. Samo na kolena, konec, ne gre več," se spominja Suzana, ki je rodila v treh minutah ob postelji na tleh. "Tudi na posteljo nisem mogla, ni šlo."

Slaviša je takrat poklical na 112 in ostal na zvezi z dispečarko. "To se je vse dogajalo v sekundah. Medtem je začela kričati od bolečin, soseda je prišla. To sta bila samo dva sunka, tako da sploh nisem mogla razmišljati, kako naj zdaj prediham to. Nič, pač, čutiš ga že, zunaj je že," se spominjata starša malega Davida. 

"Jaz sem se samo bala, ker je to vse drselo, dojenček je bil v posteljici notri, ker je bil tisti plodov ovoj še okoli njega, zato mi je bilo čudno, kako naj grem v porodnišnico, če še ni voda odtekla, jaz sem pač čakala neko dogajanje. In on je prišel s celim tistim ovojem, ko sem ga prijela, je šele tisto počilo," se hitrega poroda še spominja Suzana. 

V nekaj minutah sta prišla mlada reševalca Rok in Teja na svojo prvo intervencijo tistega večera. "Prejela sva klic za porod na domu, odhitela sva na kraj dogodka, fantek David se je rodil že nekaj minut pred najinim prihodom," pravi diplomirana medicinska sestra na ljubljanski reševalni postaji Teja Cej. "Dojenček je že jokal, ko sva prišla, mamica je bila še pod vtisi samega poroda, prestavila sva jo na suho podlago in poskrbela sva, da sta otroček in mamica v redu," pa se spominja diplomirani zdravstvenik na ljubljanski reševalni postaji Rok Škrjanec. 

"Posebni občutki, ko na svet pride dojenček, to je čisto nekaj posebnega," dodaja Teja, medtem ko Rok priznava, da takšni dogodki pokrijejo vse slabe trenutke v službi. "Tako da se potem izenači dobro in slabo in greš z dobro voljo domov," dodaja Rok.