Zaradi izdaje energetskega soglasja za JEK 2 tožba zoper ministrstvo

Kot je zapisano v tožbi, ki so jo vložili društvo za sonaraven razvoj Focus, Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ter Društvo Prihodnost, predstavništvo organizacije Greenpeace CEE v Sloveniji, ki smo jo pridobili v uredništvu, tožeče stranke Ministrstvu za infrastrukturo očitajo, da je energetsko dovoljenje za JEK 2, ki ga je izdalo investitorju GEN energija, d. o. o., nezakonito, saj nima ustreznih strateških in pravnih podlag. "Odločitev je bila sprejeta nezakonito, ker se opira na pravne podlage, ki niso ustrezne, dolgoročna podnebna strategija kot strateška podlaga pa je bila celo sprejeta na nezakonit in protiustaven način," je zapisano. Nevladne organizacije zato skupaj z energetskim dovoljenjem izpodbijajo del vsebine podnebne strategije. 

Kot so zapisali v tožbi, je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prav tako tožena stranka,  v Dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050 vneslo del, ki predvideva tudi načrtovanje dolgoročne rabe jedrske energije. Ta del pa je MOP v dokument vneslo naknadno, potem ko je bila javna razprava že končana, in tako onemogočilo sodelovanje javnosti. Ker ta dokument za Ministrstvo za infrastrukturo predstavlja eno izmed pomembnejših pravnih podlag za energetsko dovoljenje, gre za odločitev, ki ima pomemben vpliv na okolje, in zato bi bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ki pa ni bila izvedena. Kljub temu ta vsebina zdaj predstavlja odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji. Kot še izpostavljajo v tožbi, energetsko dovoljenje po mnenju tožečih strank ni skladno s slovenskim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. 

Kot so nam po prejeti prošnji za odziv odgovorili v društvu za sonaraven razvoj Focus, pravne možnosti za uspeh ne morejo komentirati, ker je odvisna od odločitve sodišča: "Tudi ni naša praksa, da bi vnaprej podajali mnenja o tem."

Vrtovec: Gre za nagajanje

Kot je tožbo danes komentiral minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, tožbo obžaluje in meni, da gre za veliko nagajanje  nevladnih organizacij: "Ključno bo, kaj se bomo odločili - imamo le dve poti, poudarja: "Ali se bomo odločili za redukcije električne energije, torej za izklaplanje. Nevladniki so namreč hkrati proti jedrski elektrarni, termoelekrarni, proti sončni energiji, proti vetrni energiji. Električna energija pa ne zraste na drevesu, ampak jo moramo ustvariti. Nuklearno energijo pa smo prepoznali kot  ustrezen element za našo energetsko neodvisnost, če bi danes že imeli NEK2, potem situacij, ki smo jim zdaj priča z rastjo cen energije, ne bi bilo, saj bi bila Slovenija energetsko neodvisna."   

"Mimo koraka, da bi vprašali ljudi, ali so za ali proti drugemu bloku nuklearke, seveda ne bomo šli. Pred nami je prej še celovita presoja vplivov na okolje in tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. Ne prehitevamo, energetsko dovoljenje je le upravni akt, s katerim vse začenjamo," je poudaril minister.  

Spomnimo

Prva zelena luč za novo jedrsko elektrarno v Sloveniji je prižgana. Dan, ko se bo – če se bo – začela gradnja, je sicer še daleč, a energetsko dovoljenje, ki ga je državni Gen energiji za projekt JEK 2 podelilo infrastrukturno ministrstvo, je prvi konkretnejši korak na dolgi in še vedno precej negotovi poti do nove nuklearke.  

Življenjska doba krške nuklearke se čez dve leti izteka, vodilni se trudijo, da bi jo podaljšali še za 20 let. Medtem bi država zgradila še eno jedrsko elektrarno. Pa je to res edina možnost za doseganje ambicioznih evropskih podnebnih ciljev, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in razogličenja Slovenije? 

Jedrska energija velja za enega najčistejših virov električne energije. Izpusti toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu jedrske elektrarne so skoraj 70-krat manjši kot pri premogu in 40-krat manjši kot pri zemeljskem plinu. 13 od 27 držav Evropske unije ima jedrske elektrarne, 106 delujočih jedrskih reaktorjev je leta 2019 proizvedlo dobro četrtino evropske elektrike.

Toda dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus ob teh številkah in razpravi o načrtovani gradnji nove jedrske elektrarne v Sloveniji opozarja: "Nova nuklearna elektrarna ne bo pravočasna glede na razmere in podnebno krizo. Potrebujemo hitrejše rešitve. Obenem gre za finance, ki jih je bolj smotrno nameniti učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom. Obenem gre pa tudi za dejansko najdražji vir električne energije, če primerjamo cene novih investicij." Tkalec zato izpostavlja Nemčijo in Dansko. V Nemčiji, kjer naj bi prihodnje leto zaprli še zadnjo jedrsko elektrarno, obnovljivi viri pokrijejo skoraj polovico potreb po elektriki v državi. Na Danskem iz obnovljivih virov pridobijo že več kot polovico električne energije.

 A realnost v Sloveniji je za zdaj precej drugačna. S sončnimi elektrarnami proizvedemo manj kot dva odstotka elektrike, prispevek dveh vetrnic je praktično zanemarljiv. 

Kako torej povečati delež elektrike iz obnovljivih virov, zlasti sončne in vetrne? Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec odgovarja: "Vi veste, koliko časa se ukvarjamo s tem, da postavimo kakšno vetrno polje. Imamo samo dve vetrnici. Potencial ima zagotovo sonce, moramo izkoristiti ta potencial, država v to tudi vlaga veliko sredstev. Hkrati pa potrebujemo stabilen vir energije in sonce ni ravno stabilen vir, zlasti v zimskem času ne. In ta stabilen vir predstavlja na primer nuklearka."