Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih

V nevladnih organizacijah so kritični predvsem do sprememb na področju dokazovanja zadostnih sredstev, ki jih mora zagotoviti tuji delavec, da lahko dobi dovoljenje za prebivanje. Trenutno je znesek teh sredstev določen v višini enkratnega zneska minimalnega osebnega dohodka, kar znaša okoli 507 evrov, po novem pa bi se podvojil na 1014 evrov.

"To praktično pomeni, da bo v primeru, če se ta sramota od zakona sprejme, veliko družin v situaciji, ko bodo morali preštevati, kako sploh dokazati, da imajo dovolj velika sredstva za zakonito bivanje v Sloveniji. Dosti tujih delavcev iz tretjih držav je že zdaj v situaciji, ko imajo recimo, če niso davčni rezidenti, nižjo neto plačo od tega zneska," je na novinarski konferenci pred poslopjem DZ v Ljubljani dejal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

Če bo novela zakona sprejeta, bo verjetno marsikatera družina po Lukićevih besedah odšla živet v Avstrijo, Nemčijo ali pa se vrnila v svojo matično državo. "Po drugi strani pa bomo imeli situacijo, ko bo zaradi teh cenzusov, ki še kako vplivajo na združevanje družin in so toliko večji, veliko večji pritok individualnih delavcev iz bolj oddaljenih držav, ki prihajajo kot posamični delavci in so državljani držav, kot so Nepal, Bangladeš in Indija," je opozoril.

Poudaril je, da se s takšnim zakonom spodbuja samo to, da želi imeti Slovenija tuje delavce brez družin. "Takšen zakon bo spodbujal oziroma dal v roke še več denarja izkoriščevalskim agencijam v matičnih državah, ki zaračunavajo po več tisoč evrov tem delavcem, da sploh pridejo sem, da so potem lahko tukaj izkoriščani," je bil kritičen Lukić.

Da vlada z novelo zakona v resnici postavlja pogoje tujim delavcem, za katere ve, da jih ti ne morejo izpolniti, pa je prepričan Miha Blažič iz Ambasade Rog. "Zakon sili delavce, ki že zdaj opravljajo najtežja dela za najbolj izkoriščevalske panoge, da bodo delali še bistveno več. Gre torej za darilo najhujšim izkoriščevalcem, tistemu najtemnejšemu delu našega gospodarstva," je dejal.

Urša Regvar iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja pa je opozorila na zaostrovanje migracijske politike v državi zaradi predlaganih zakonodajnih sprememb. Kot je dejala, bo veliko težje pridobiti dovoljenje za prebivanje na podlagi dela, študija in združitve družine, hkrati bodo državljani EU težje prijavili prebivališče, državljani EU in slovenski državljani pa bodo težje združevali družinske člane, ki so tujci, prizadeti pa bodo prav tako državljani Velike Britanije in Irske.

Zakonodajni predlog po njenih navedbah na več mestih targetira družinske člane tujcev do te mere, da bo "združevanje onemogočeno oziroma celo nemogoče". "V primeru združitve družine bo posameznik moral izkazati 1014 evrov neto mesečnega prihodka zase, preko približno 580 evrov za partnerja oziroma zakonca in dodatnih 600 evrov za vsakega otroka. Tričlanska družina bo tako morala izkazati mesečne neto prihodke v višini približno 2200 evrov. Pri tem opozarjamo, da je neto povprečna plača v Sloveniji približno 1700 evrov in da je ne dosega večina prebivalstva, medtem ko tujci v Sloveniji velikokrat opravljajo nižje plačana dela in komaj dosegajo prag minimalne plače," je opozorila.

Nevladniki so kritični tudi do podaljšanja obdobja, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino, z enega na tri leta. "To je v nasprotju z evropsko zakonodajo in krši pravico do družinskega in zasebnega življenja," je bila jasna Regvarjeva.

Po navedbah Maje Ladić iz Mirovnega inštituta pa se moramo vprašati, ali želimo biti družba, v kateri so tuji delavci dobrodošli, dokler tukaj delajo in živijo sami, če pa želijo pri nas živeti s svojo družino, pa niso več zaželeni. "To ni samo vprašanje migracijske politike, ampak je v bistvu vprašanje človekovih pravic, enakosti in tega, kakšna družba si mi vsi želimo biti. Človekove pravice ne morejo in ne smejo biti odvisne od tega, od kod prihajamo, koliko zaslužimo ali kako koristni smo za trg dela," je poudarila.

Po njeni oceni bodo predlagane spremembe najbolj prizadele predvsem ljudi z nižjimi dohodki, družine, ženske in otroke oziroma tiste, ki imajo že sicer najmanj možnosti, da nove pogoje izpolnijo.