V Sloveniji so imeli tožilci precej let na voljo uporabo določilo o usmerjanju predkazenskega postopka, vendar ga niso uporabljali. Tožilci so imeli namreč občutek, da bi tako posegali v delo policije. "V zadnjih letih pa tožilci omenjeno določilo le uporabljajo in v okviru predkazenskega postopka tvorno sodelujejo s policijo," je povedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar v okviru svojega predavanja na Pravni fakulteti v Mariboru.
Ugotoviti, kdo je odgovoren
Po oceni Brezigarjeve se v Sloveniji v posameznih primerih pojavlja napačna interpretacija določila o usmeritvi predkazenskega postopka. Ob tem je poudarila, da tožilstvo ne beži od odgovornosti ali prelaganja odgovornosti na druge. Meni, da je treba določiti, kdo je za kaj odgovoren.
Med predkazenskim postopkom lahko policija ob soglasju tožilca začasno odvzame prostost tudi osebi ali kriminalnim združbam v primerih, ko je bila ugotovljena kriminalna dejavnost.
Nesposobni za zahtevnejše primere?
Brezigarjeva je še posebej izpostavila novo določbo zakona o kazenskem postopku, ki omogoča ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin v primerih, ko gre za čezmejne primere organiziranega kriminala. V teh skupinah tako sodelujejo policisti in tožilci vpletenih držav.
"Omenjeni zakon dovoljuje tudi ustanovitev skupin državnih tožilcev za preganjanje organiziranega kriminala," je povedala Brezigarjeva. Te skupine naj bi tako obravnavale zahtevne primere, zlasti s področja gospodarskega kriminala, kjer Brezigarjeva z rezultati ni zadovoljna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.