Predsednik vlade Janez Janša je na prvem rednem jesenskem zasedanju na poslansko vprašanje Mateja Lahovnika (LDS), kako ocenjuje strategijo umika države iz gospodarstva in obeh paradržavnih skladov v letu 2005, odgovoril, da se bo aktivno upravljanje umikalo hkrati z deleži. Poleg tega se namerava Kapitalska družba (KAD) letos umakniti iz okrog 35 podjetij, pripravlja pa se tudi strategija, na podlagi katere bo koalicija izpolnila obljube iz koalicijske pogodbe.
Po njej bo KAD dolgoročno prispeval k zagotavljanju stabilnosti pokojninskega sistema, Slovenska odškodninska družba (SOD) pa bo sposobna izplačevati odškodnine denacionalizacijskim upravičencem in ostalim. Glede umika obeh paradržavnih skladov iz gospodarstva v tem trenutku veljajo pravila igre, kot ste jih določili vi, je dejal Janša.
'Vlada ne sme ukrepati na podlagi časopisnih člankov'
Vlada je dolžna ukrepati, ko pristojni organi ugotovijo, da je bilo kaj narobe, ne sme pa ukrepati na podlagi časopisnih člankov ali pa medijske gonje, ki se je zgodila v primeru Mercatorja, je predsednik vlade odgovoril na vprašanje poslanca Dušana Kumra (SD). Slednjega je zanimalo, ali bo Janša ukrepal zoper odgovorne, ki so dopustili, da se je umik države iz Mercatorja zgodil na nepregleden način in v škodo davkoplačevalcev in malih delničarjev.
Vlada po Janševih besedah nima nikakršnih težav v zvezi z revizijo teh poslov in tudi vseh drugih poslov, ki sta jih sklenila paradržavna sklada - Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) - od začetka svojega obstoja. "Vlada bo naredila vse, da se revizije opravijo in se ugotovi dejansko stanje," je dejal premier.
Kupčija z Mercatorjevimi delnicami naj bi bila, tako Kumer, dvomljiva zaradi nepreglednega postopka prodaje in prenizko dosežene cene. Po Janševem mnenju so se oškodovanja dogajala tudi v preteklih letih, ko so se prodajali deleži na bistveno manj transparenten način. Glede tega, ali je bila dosežena cena realna ali ne, premier sicer ni mogel odgovoriti, saj ni strokovnjak, so pa bile narejene cenitve, je dejal.
Janša se je strinjal s Kumerjevo navedbo, da je vlada edini delničar KAD, glede njene odgovornosti pa je dejal, da imata oba sklada svoje organe, ki so dolžni delati po zakonu in po notranjih predpisih.
Vprašanja tudi o Hrvaški in arbitraži
Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal o odnosih s sosednjo Hrvaško. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava vlada odreagirati na "hrvaške agresivne težnje po slovenskem ozemlju" in na ostale provokacije ter na kakšen način se pripravlja na arbitražo. Premiera je vprašal, kdaj bo prišlo do vidnega premika stališč v slovensko-hrvaških odnosih ter kdaj bo pripravila zgodovinske dokumente "o teh zadevah".
Slovenija se je od leta 1991 trudila za implementiranje politike dobrososedskih odnosov, v tem času pa ni naredila nobenega enostranskega koraka, je Jelinčiču odgovoril Janša. Na drugi strani pa je v posamičnih obdobjih po letu 1991 na Hrvaškem prevladovala politika, ki je zagovarjala politiko enostranskih korakov. "Ko je prišlo do zaključka pogajanj med Hrvaško in Italijo o formalni razdelitvi epikontinentalnih pasov na Jadranu, smo ocenili, da je pač to korak, ki ni v skladu s politiko, ki je bila dogovorjena." Žal pa je Slovenija šele pred nekaj leti reagirala in bo vzpostavila enakopravno stanje, kjer se bo možno pogajati tudi o natančni razmejitvi ekoloških con oziroma suverenosti.
Na ponudbe glede arbitraže pa Slovenija ni nikoli v naprej odgovarjala odklonilno. Arbitraža je boljša možnost od odprtega konflikta, pravi Janša. Vendar pa Slovenija od Hrvaške formalne ponudbe za takšen korak ni dobila, poleg tega pa niso definirana izhodišča te arbitraže. "Če obstaja možnost, da se do rešitve pride po krajši poti, bomo še vedno dajali prednost takšni poti." Arbitraža pa je možnost, ki je vlada ne izključuje, a je v tej fazi ne bo predlagala.
Če predolgo govori, se mu mikrofon izključi
Državni zbor je na današnjem zasedanju že uporabil nadgrajeni konferenčno-glasovalni sistem z avtomatskim izklopom mikrofonov. Po novem se mikrofon govornika avtomatsko izklopil 15 sekund po preteku predvidenega časa, če govornik govori z mesta, kjer ga sistem lahko identificira.
Takšnemu omejevanju je nasprotoval Pavel Gantar (LDS), ki je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju predlagal, naj to odločitev umakne, saj "državnega zbora ne smemo spreminjati v programiranega robota". Cukjati je Gantarjev predlog zavrnil, češ da zlorablja parlamentarni poslovnik.
