Policija ima te dni veliko dela, saj so pritiski na njihove zaposlene, ki varujejo mejo veliki, a obvladljivi. Če primerjamo podatke za leti 2018 in 2019, za enaka obdobja, torej prve tri mesece, se je število nezakonitih prehodov meje po podatkih policije povečalo za 148,3 %. Policija kljub temu pravi, da zadeve obvladuje, in prebivalce miri, da ni potrebe za dodatno zaskrbljenost: "Policija kljub porastu nezakonitih prestopov meje obvladuje razmere na območju državne meje z Republiko Hrvaško," so sporočili.
Maja je sicer največ nezakonitih prehodov meje, saj je takrat pritisk na slovensko mejo, ravno zaradi konca hladnih mesecev, največji. Policijo in MNZ smo vprašali, ali pripravljajo kakšne konkretne ukrepe, ki bi izhajali iz očitnega porasta nezakonitih prehodov meje. Iz ministrstva za notranje zadeve so sporočili, "da je (policija) zaradi povečanja nezakonitih prehodov meje poostrila nadzor nad deli meje, kjer prihaja do zgostitve ilegalnih prehodov, in sicer je okrepila število policistov, pri varovanju meje uporablja tehnična sredstva, sodeluje pa tudi s pripadniki Slovenske vojske in pomožne policije."
Glede poročanj, da je Bosna polna migrantov, ki želijo prestopiti mejo s Slovenijo, pa je pred dnevi Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar izjavila, da sicer ne želi ugibati o številu nezakonitih migrantov, ki so trenutno na območju Balkana, saj se številke po njenih besedah dnevno spreminjajo. Zatrdila pa je, da odlično sodelujejo z vsemi sosednjimi državami ter službami in policijami držav na celotni balkanski poti.
Civilna iniciativa, ki jo vodijo tudi občinski svetniki
Na različnih obmejnih občinah se pojavljajo pritiski na policijo in državo, da stori več, da bi omejila migracije, med drugim želijo, da država mejo bolje varuje, da migranti ne bi prosto prečkali meje. Tako že mesece poteka burna debata v Občini Ilirska Bistrica, kjer so želeli izpeljati tudi referendum o postavitvi centra v njihovi občini. Nazadnje je upravno sodišče sklep o izvedbi referenduma o centru za migrante, ki ga naj bi postavili v Jelšanah, razglasilo za nezakonit in ga odpravilo, kar pomeni, da svetovalnega referenduma občina ne sme izvesti. Župan Illirske Bistrice Emil Rojc, ki prihaja iz vrst stranke SD, kljub temu pravi, da ostaja cilj občine, da se centra ne postavi.
Tako se je ustanovila civilna iniciativa, v katero je vpletena tudi članica Nadzornega odbora v občini Ilirska Bistrica. Ker jo vodijo tudi politični obrazi ilirskobistriške občine, je težko reči, da gre za pravo civilno iniciativo. Ti sicer trdijo, da niso proti migrantom, a jih skrbi za lastno varnost. Res je, da je v prvih mesecih bil porast nezakonitih prehodov meje, a ta številka ni dosegla poletnega leta 2018, bližajoče evropske volitve pa različnim političnim strujam odpirajo nove platforme za pridobivanje političnih točk.
Župan preko Facebooka poziva občane, da slikajo smeti, ki naj bi jih pustili migranti in da jih objavljajo na (priloženi) spletni strani. S tem želijo prikazovati katastrofalno migrantsko sliko v njihovi občini in verjetno gre tudi za pridobivanje političnih točk predvsem do države, od katere bi radi več odzivnosti in tudi denarja, ki bi kril posledice "migrantske krize" v njihovi občini.
So pa nam sogovorniki iz te občine priznali, da se že dolgo niso vse politične stranke v občini tako zedinile, kot so se proti sprejemno-registracijskemu centru, ki ga mogoče nikoli niti ne bo. Župan centru že mesece nasprotuje, prav tako svetniki zahtevajo več policijske pa tudi prisotnosti vojske.
Policija je sicer pred dnevi ponovno zatrdila, da gre za sprejemno-registracijski center, ki ni namestitveni objekt, ampak gre le za dodatne prostore za bližnjo policijsko postajo, kjer policisti izvajajo osnovne postopke ugotavljanja identitete. Tam se bodo tujci zadrževali le omejen čas, nekaj ur, nato pa jih bodo, ali vrnili hrvaškim varnostnim organom ali pa prepeljali v azilni dom, kjer jim bodo nudili vse ustrezne postopke.
Tudi iz Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov so potrdili, da lanska naročila, ki so zadevala oskrbo teh centrov, še vedno niso aktivna: "Pogodbe, ki so bile sklenjene z izbranim izvajalcem se bodo aktivirale šele z zahtevo po vzpostavitvi sprejemno-registracijskega centra."
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.