Namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik je potrdila, da zoper pet odškodninskih družb tečejo postopki zaradi suma, da so na nezakonit način pridobile podatke o bolnikih. Podatke o poškodovanih sme namreč odškodninska družba pridobiti le, če ima za to ustrezno pravno podlago, bodisi v zakonu bodisi v osebni privolitvi bolnika. Glede na to, da je informacijska pooblaščenka dobila prijave, osebne privolitve očitno ni bilo. Kot primer zakonite poti je Prelesnikova omenila t.i. neposredno trženje ali direktni marketing, ko se osebni podatki pridobivajo iz javno dostopnih virov, na primer iz telefonskih imenikov.
Po njenih besedah je sedaj še prezgodaj govoriti o tem, kje so odškodninske družbe pridobile osebne podatke pacientov v ljubljanskem UKC. Navaja pa, da je bilo različne domneve zaslediti tudi v medijih, denimo, da naj bi predstavniki odškodninskih družb v čakalnicah zapisali ime in priimek bolnika, ko ga pokličejo k zdravniku. Temu bolniku pa naj bi nato poslali ponudbo.
Vendar je v čakalnici slišati le ime in priimek, vemo pa, da imamo praviloma vsi kar nekaj soimenjakov, opozarja namestnica informacijske pooblaščenke. Pa tudi če bi bilo res tako, ne gre za zakonito pot: "Če kot predstavnik odškodninske družbe v čakalnici slišiš neko ime, tega imena ne smeš uporabljati za opravljanje svoje dejavnosti," je poudarila.
Trenutno poteka inšpekcijski nadzor, če bodo ugotovljene kršitve, bo sprožen prekrškovni postopek. Za primer nezakonite pridobitve osebnega podatka je globa za pravno osebo od 2.080 do 4.170 evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.