Ministrstvo za kulturo: Uslužbence je strah hoditi v službo

"Ponoči so neznanci davkoplačevalcem povzročili več tisoč evrov škode s popolnim uničenjem fasade ministrstva za kulturo. Eden izmed vrste napadov na ministrstvo in uslužbence, ki si sledijo iz tedna v teden," so sporočili z ministrstva. 

Zadevo smo preverili pri ljubljanskih policistih, ki so potrdili, da so bili danes zjutraj obveščeni, da je do sedaj še neznani storilec preko noči poškodoval fasado objekta Ministrstva za kulturo na Maistrovi ulici v Ljubljani. "Po do sedaj znanih podatkih je storilec v fasado vrgel več balonov, napolnjenih s črno barvo. Po prvi oceni je pri tem nastalo za okoli 2.500 evrov škode," so zapisali. 

Policisti so opravili ogled in nadaljujejo z zbiranjem obvestil zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo, so še dodali.

Ministrstvo: Uslužbence je strah hoditi v službo

Na ministrstvu so pozneje v sporočilu za javnost zapisali, da se tovrstne "akcije" vrstijo že od poletja, pod njih pa se po navadi podpiše aktiv delavk in delavcev v kulturi. "Najbolj razvpita je bila akcija, kjer so z okrvavljenimi stoli in mizami, na katerih so bila imena ministra in sodelavcev, na grafičen način grozili s pokolom. Včeraj so neznanci polepili stekla ministrstva z letaki, na katerih je bila glava Zlatana Čordića, čez njegova usta pa napisana imena javnih uslužbencev, zaposlenih na ministrstvu. Prav tako je gospod Zlatan Čordić pred dnevi prišel na ministrstvo, vpil in grozil javni uslužbenki, ji govoril, da jo snema in celo, da dela za obveščevalno službo. Uslužbenko je strah za življenje in je gospoda Čordića prijavila na policijo," so zapisali. 

Pri zadnjem "nekulturnem skrunjenju" pročelja stavbe ministrstva menijo, da gre za nov primer nedopustnega vandalizma in uničevanja javne infrastrukture, ki je odraz nekega širšega stanja v naši državi. "Uslužbenci ministrstva so pod velikim pritiskom, do te mere, da jih je strah hoditi v službo. Ministrstvo odločno zavrača takšno zavržno stopnjevanje pritiska. V demokratični državi, kjer velja vladavina prava, za takšne ekscese ni prostora. Policijo pozivamo, da storilce, ki so vsak teden bolj drzni, čimprej izsledi, preden se ne zgodi še kaj hujšega," so še dodali. 

Kaj je v ozadju izražanja nestrinjanja? 

Nezadovoljstvo javnosti zaradi potez, ki jih vleče minister za kulturo Vasko Simoniti, v zadnjem času raste. Že novembra so pobudniki in podpisniki javnega pisma, naslovljenega nanj, pripravili spletno srečanje, ki so ga naslovili z vprašanjem: Kakšno kulturno politiko potrebujemo? Na njem so poznavalci z različnih področij znova opozorili na po njihovem mnenju ogrožajoče poteze ministrstva za različna polja kulture. 

O težavah samozaposlenih v kulturi je spregovoril Jure Novak, ki je med drugim podpredsednik Društva gledaliških režiserjev in član dveh strokovnih komisij na ministrstvu za kulturo. Opozoril je, da je živa kultura zaradi pandemije po evropskih raziskavah ena najbolj prizadetih panog, pri čemer so najbolj ogroženi prav samozaposleni. Teh je v Sloveniji po Novakovih navedbah kar tretjina izmed vseh delavcev v kulturi, od tega jih je 70 odstotkov upravičenih do plačila prispevkov. Kljub temu jih četrtina živi pod pragom revščine, ta številka pa je letos še višja, je poudaril. Ob tem se zdi Novaku tudi sporno ministrovo navajanje, da gre za prispevke letno deset milijonov evrov, če ministrstvo za kulturo samo za svoje zaposlene porabi šest milijonov letno.

Na težave na področju filma zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti je opozoril režiser in scenarist Matevž Luzar. Po njegovih besedah je film trenutno v najhujši krizi od Štigličevega filma na svoji zemlji. Ker filmski ustvarjalci ne dobijo potrjenih izplačil za podpisane pogodbe že od leta 2018, ne morejo končati filmov, obenem pa tudi ne morejo snemati novih. Na področju filma deluje 1400 ljudi, ki morajo preživljati tudi svoje družine. Trenutno na sredstva čaka 33 filmskih projektov, med njimi je tudi več koprodukcij. Kot je poudaril, veliko filmov tudi do 50 odstotkov sredstev dobi iz tujine.

Govora je bilo tudi o Metelkovi 6. Po mnenju nekdanje ministrice za kulturo Majde Širca je vlada "alergična na dediščino nevladnih organizacij", ki so se nekoč borile za demilitarizacijo in svobodno umetnost. Spomnila je, da so si nevladniki na tem območju vojašnice sami izborili prostore, zato po njenih besedah imajo pravico do njih. Iztok Šori, sociolog in direktor Mirovnega inštituta, ki ima sedež na Metelkovi 6, pa je povedal, da jih minister za kulturo konec meseca vabi na sestanke, sami pa da so predlagali, da bi med obnovo ostali v prostorih. Kot je poudaril, zanje nadomestni prostori ne pridejo v poštev, saj so si te priborili v 80. letih. Po njegovem mnenju vlado moti zlasti njihovo vzgajanje kritične javnosti. 

Včeraj, na Ta veseli dan kulture, je etična komisija Icom Slovenija Simonitija pozvala k upoštevanju Icomovega Kodeksa muzejske etike. Kot so zapisali, od ministrstva zaznavajo "zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja ter razgradnjo pojmovanja muzejev kot strokovno neodvisnih institucij".

Zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja ter razgradnja pojmovanja muzejev kot strokovno neodvisnih institucij se po njihovem prepričanju kaže v hitrem spreminjanju ustanovnih aktov muzejskih institucij, vprašljivem kadriranju direktorjev ter predlogih za ustanovitev muzeja, ki v svojem poslanstvu ne bi sledil muzeološkim standardom. Opozorili so na neprimernost hitrega spreminjanja ustanovnih aktov muzejskih institucij brez konkretnih utemeljitev ustanovitelja. Ustanovni akt namreč med drugim zagotavlja stalnost muzeja in s tem kontinuiteto muzejskega dela, kar predstavlja temelje za strokovno in etično neoporečno delovanje teh zavodov.

Kot so zapisali, etična komisija tudi vztraja pri spoštovanju zavez strokovnosti in etičnosti na muzejskem področju, zato poziva k spoštovanju strokovnih, muzeoloških in menedžerskih referenc pri imenovanju direktorjev muzejskih institucij. Obenem opozarja tudi na pomen izogibanja navzkrižju interesov pri opravljanju muzejskega poklica oziroma pri vodenju muzejske ustanove. Ob tem poudarja zlasti izogibanje trgovini z naravno in kulturno dediščino ter zasebnemu zbiranju, ki lahko vodita v neetično ravnanje. Muzejsko delovanje mora biti spoštljivo do vseh različnih identitet in interpretacij dediščine, "saj so muzeji prostori, ki ob sodelovanju s skupnostmi, iz katerih dediščina izhaja, omogočajo srečevanja različnih glasov in razumevanj dediščine ter pri tem upoštevajo nacionalno, regionalno, lokalno, etnično, versko ali politično identiteto dediščine". 

Ta teden pa je odmeval tudi izbris raperja Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi. Kot smo poročali, je ta prejel odločbo, v kateri so zapisali, da naj bi s svojim javnim delovanjem bistveni del ustvarjalnega časa namenjal aktivnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Do statusa samozaposlenega je bil sicer upravičen do konca julija 2022.