'Ni bil muzik, je pa dajal takt naši zgodovini'

Antonio Tajani, Manfred Weber, Borut Pahor, Janez Janša, slovenski evropski poslanci Milan Zver, Patricija Šulin, Lojze Peterle in Romana Tomc … katero pomembno vprašanje skupaj pripelje vse te ljudi?

Tokrat je šlo za odprtje sobe Jožeta Pučnika v Evropskem parlamentu. S tem je Pučnik postavljen ob bok drugim državnikom, ki imajo prav tako 'svojo sobo' v hramu evropske demokracije – med drugim nekdanji britanski premier Winston Churchill, prvi kancler Zahodne Nemčije po drugi svetovni vojni Konrad Adenauer ter nekdanji dvakratni francoski premier Robert Schuman.

Trak so ob začetku slovesnosti skupaj prerezali predsednik Evropskega parlamenta Tajani, predsednik Pahor, evropski poslanec Milan Zver, Manfred Weber in Janez Janša, ki je na čelu SDS nasledil Pučnika. 

Pobudnik poimenovanja sobe po Jožetu Pučniku je bil Milan Zver, poslanec Evropske ljudske stranke. Pot do tega je bila dolga, je po slovesnosti povedal Zver: "Prvič sem poskušal ta predlog realizirati pred petimi leti, ob 10-letnici Pučnikove smrti. Takrat ni uspelo, potrebno je bilo še kar nekaj truda. Sama procedura pa je kar težka." Ko pa so se v Evropskem parlamentu seznanili s Pučnikovim življenjem in delom, pojasnjuje Zver, odločitev o poimenovanju sobe po njem ni bila več vprašljiva.

Slovesnosti se je udeležila tudi družina doktorja Jožeta Pučnika, ki je lahko prisluhnila besedam mnogih visokih in slovenskih tujih gostov. Predsednik Pahor je med drugim odprtje sobe označil za pomembno zgodovinsko stvar za Slovenca in Evropejca, kar je bil doktor Pučnik. "Dvorana dobiva ime po človeku, ki je bil zelo zaslužen za rojstvo slovenske države," je še povedal Pahor, ki se je ob tem zahvalil Milanu Zveru, da je sploh dal pobudo.

Vodja največje politične skupine v evropskem parlamentu EPP (Evropske ljudske stranke) Manfred Weber se je v svojem govoru vprašal, kaj bi nam Pučnik povedal danes. "Ne smemo misliti, da se Evropa trenutno spopada z največjimi problemi v zgodovini. Če se ozremo nazaj, lahko vidimo, da smo imeli že večje. Ne pozabite na večjo sliko, bi nas opomnil, in da zmoremo."

Janez Janša je zbrane nagovoril kot naslednik Pučnika na čelu SDS. Citiral je besede Draga Jančarja, ki je Pučnika opisal kot človeka, ki se od drugih politikov razlikuje v tem, da gre njemu za 'stvar', za ideale, ne za koristi. "In ’stvar’ za Pučnika so bile človekove pravice, demokracija in pravica naroda do samoodločbe. Vedel je, o čem govori, ko je govoril o človekovih pravicah, čeprav se v takratni Jugoslaviji o tem ni govorilo. Že takrat je vedel, kaj je demokracija, in to znanje je s seboj prinesel v Slovenijo – vedenje o tem, kaj demokracija je, kako je izbirati med več možnostmi. In bil je demokrat, ki je znal presegati razlike." Verjel je v združeno Evropo, verjel je v samostojni slovenski narod, je še dodal Janša.

In kaj bi po njegovem na to čast rekel Pučnik? "Pozabite, saj to ni nič." Bil je zelo skromen moški, so dejali vsi prisotni, ki so ga poznali.

Lojze Peterle, prav tako poslanec Evropske ljudske stranke, je poetično povedal: "Skupaj smo doživeli nasmeh zgodovine (op.,p., ob osamosvojitvi Slovenije). Pučnik ni bil muzik, je pa dajal takt naši zgodovini."

Vidno ganjen Gorazd Pučnik je med nagovorom citiral svojega očeta: "Ljudje imajo ideale, a jih zamenjujejo za vsakodnevne potrebe." O očetu je dejal, da je bil prav tako idealist, ki pa je bil hkrati zelo konkreten. Ponosen Slovenec in Evropejec, so ponavljali vsi.

"Dobro je razumel, kaj je Evropa, kaj je v Evropi ’težkega’ in kaj je treba še narediti. Demokracija pomeni povezovanje vseh teh različnih interesov," je dejal Gorazd Pučnik o očetu in se ob tem obrnil proti prisotnim evropskim veljakom.

Kdo je bil Jože Pučnik?

To leto mineva 15 let od smrti Jožeta Pučnika, ki se je rodil 9. marca 1932 v kmečki katoliški družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto.

Bil je uporniškega duha in že pri devetnajstih letih je zaradi kritičnih člankov v literarnem listu Iskanja dobil poziv Udbe, naj se zglasi pri njih. Komunistični režim mu je takrat prepovedal opravljati maturo, ki jo je lahko naredil šele po odsluženem vojaškem roku.

Diplomiral je iz filozofije in svetovne književnosti ter nadaljeval kritično pisanje, tokrat s članki v Reviji 57. Obsodili so ga na devet let zapora in ga pogojno spustili po petih letih. Tudi v slovenski dramatiki je postal uporniška ikona. Še danes v gimnaziji dijaki obravnavajo dramo Antigona, ki jo je njen avtor Dominik Smole pravzaprav posvetil Pučniku.

Leto dni po tem, ko je bil pogojno izpuščen, so ga zaradi kritike kmetijske politike, objavljeni v Perspektivah, zopet zaprli, tokrat za dve leti. V tem času je imel načrtovano poroko s tržaško Slovenko Ireno Žerjal, in tako se je v njegovem imenu z njo poročil njegov brat Ivan.

Z družino je s petdesetimi markami v žepu emigriral v Nemčijo, kjer je zaprosil za politični azil. Tam je opravljal fizična dela, ob tem pa se je želel vpisati na podiplomski študij – Univerza v Ljubljani mu po navodilih oblasti ni želela poslati duplikata njegove diplome. A Pučnika to ni ustavilo in v Nemčiji je začel znova, kot bruc. Še enkrat je pridobil diplomo, tam tudi doktoriral in si našel službo kot univerzitetni predavatelj. Diplomo iz Slovenije je po pošti dobil čez osem let.

Leta 1989 se je Jože Pučnik vrnil v Slovenijo in postal voditelj Demosa, ki je leto dni pozneje zmagal na prvih demokratičnih volitvah. Postavil je 5 predvolilnih ciljev, in sicer: slovenski vojaki morajo služiti vojsko v Sloveniji, ne drugod po Jugoslaviji, jugoslovanski zakoni bodo začasno suspendirani, Slovenija bo postala samostojna, o neodvisnosti bo pred tem razpisan ljudski plebiscit, uvedli bodo pa tudi slovensko denarno enoto. Vse obljube so bile pretvorjene v realnost.

Na prvih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji se je Pučnik v bitko podal z Markom Demšarjem, Ivanom Krambergerjem in Milanom Kučanom, ki ga je v drugem krogu tudi premagal z 58,59 odstotka. Pučnik je dobil 41,41 odstotka podpore.

Po uspešni osamosvojitvi se je začela koalicija Demos krhati in Pučnik je jeseni leta 1991 sprožil proces njene razpustitve. Skupaj s svojo stranko SDS je podprl imenovanje Janeza Drnovška iz LDS za mandatarja za sestavo 2. vlade Republike Slovenije.

Le leto dni po tem, ko je stranka SDS s 3,4 % komaj prestopila prag parlamenta, je Pučnik odstopil z mesta predsednika stranke in jo prepustil Janezu Janši. Še vedno pa je do leta 1996 ostal v politiki kot poslanec Državnega zbora in predsednik Parlamentarne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev.

Jože Pučnik je umrl leta 2003 v Nemčiji, pokopali so ga v domačem Črešnjevcu brez vojaških časti. Posthumno je sicer prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije, zdaj pa še svojo sobo v hramu evropske demokracije.

Demokrat. Državnik. Slovenec. Evropejec. Nekdo, ki mu je šlo za 'stvar', so dejali mnogi.