Tako na svojo prihodnost gleda Sara, ena od stotih srednješolcev, ki so ves konec tedna v Celju razvijali poslovne ideje in jih tudi ponudili trgu. Nekateri zelo uspešno. Ekipa gLukagen, zmagovalka dogodka, je v nekaj urah prodala za skoraj 700 evrov senzorjev, ki "prečitajo" hrano in sporočijo, ali je v njej gluten.
OGLAS
Organizator podjetniškega maratona, kot dogodek ljubkovalno imenujejo, je socialno podjetje Ustvarjalnik, ki mlade uči, kako razviti idejo in jo ponuditi trgu.
V Celju so ta konec tedna nastajale podjetniške ideje izpod rok (in glav) stotih slovenskih srednješolcev, ki ne le, da so svoje produkte razvili, ampak so jih tudi ponudili trgu. Nekateri med njimi zelo uspešno, saj so že dobili tudi prva naročila.
Med tistimi, ki so se več kot odločno (in odlično) podali na trg, je ekipa gLukagen. Njihova ideja: naprave, ki z naprednimi senzorji merijo vsebnost glutena v hrani. "Rešujejo problem ljudi s celiakijo, ki so v dvomih pred vsakim obrokom v restavraciji," je o njih povedal vodja Ustvarjalnika Matija Goljar. Dokaz, da razmišljajo v pravo smer, so dobili že takoj, ko so začeli "tipati" trg. V samo nekaj urah so namreč zbrali šest prednaročil v skupni vrednosti 694 evrov.
Ogromno firm, ki so danes svetovno uspešne, ki so super, oh in sploh, so bile nekoč startupi, trije mladi, ki so v garaži nekaj pacali skupaj in iz tega je nastala globalna zgodba.
Jernej Pangeršič
Ekipa Srnobejž je razvila obcestni stebriček, ki srne odvrača od prečkanja vozišča in tako preprečuje nesreče. Tehnološko inovacijo HiveGuard bodo pozdravili čebelarji, saj jim omogoča, da kar prek mobilnega telefona nadzorujejo dogajanja v panjih in v primeru težav še pravi čas ukrepajo. Portal Najdi Prakso povezuje dijake, ki morajo opraviti obvezno prakso v okviru svojega izobraževanja, ter podjetja, ki so takšno učno izkušnjo pripravljena ponuditi. "Na svojem portalu so že zbrali več deset podjetij, ki je obljubilo plačane prakse za dijake, ter več kot 70 dijakov, ki so potencialnim zaposlovalcem prek portala poslali svoje življenjepise," so sporočili organizatorji podjetniškega maratona v Celju. Portal Od ljudi za ljudi pa migrantom nudi simultano prevajanje.
Naj spomnimo, da gre za mlade, ki si prve podjetniške izkušnje šele nabirajo, s tem pa si postavljajo trdne temelje za svojo prihodnost. "Srednješolci, ki so v teh dneh razvili svoje prve produkte in jih celo uspešno plasirali na trg, zagotovo ne bodo imeli težav pri iskanju dobre zaposlitve, saj si bodo vedno znali najti priložnost," je povedal vodja Ustvarjalnikovih mentorjev Nejc Konjevič. Goljar se strinja. "Pot, ki so jo prehodili ta vikend, jih je naučila priti do prve prodaje. In če so se to naučili prvič že v mladih letih, bodo to znali tudi kasneje v življenju."
Morda vsem izdelkov ne bo uspelo prodati, v resničnem življenju niso samo zgodbe o uspehu, a kot je za oddajo 24UR povedala nadebudna podjetnica Sara Hrašar, ki izdeluje neoprenske copatke za invalidske vozičke: "Mene tega ni strah, ker jaz vem, da se bom znašla."
Izkušnje mladega podjetnika, ki mu je uspelo: Ne bojte se, ni tako strašno, kot je mogoče videti
Da neuspeh ne pomeni konca podjetniških sanj, je prepričan tudi Jernej Pangeršič. "Če uspejo, super, so zmagali, če pa projekt ne uspe, se ogromno iz tega naučijo. In če imajo po neuspehu še vedno voljo, da se česa novega lotijo, se mi zdi, da je samo vprašanje časa, kdaj jim bo uspelo,« je dejal. »Najbolj splošen, generalen nasvet je, naj se ne bojijo, ker ni tako strašno, kot je mogoče videti," svetuje nadebudnim podjetnikom. Še nedolgo nazaj je bil v njihovi koži, danes je direktor trboveljskega podjetniškega inkubatorja Katapult. Njegova zgodba je zgodba o uspehu.
V Ameriki bo nekdo, ki mu šestkrat spodleti, heroj, vsi ga bodo častili, da je car, ker se je tolikokrat pobral. Tukaj pa: če ti enkrat ne uspe, ti okolica že začne govoriti, daj pusti to, to ni za tebe, ne znaš, pojdi delat nekaj drugega. To je popolnoma zgrešena logika, saj je podjetništvo umetnost, ki jo je treba prakticirati. Lahko prebereš vse knjige, a dokler sam ne boš poskusil, ne boš vedel, kaj dejansko je podjetništvo. Če vsi športniki vedo, da trening, trening, trening pripelje do rezultatov, zakaj bi bilo podjetništvo kaj drugega.
Jernej Pangeršič o razliki med ZDA in Slovenijo
Bil je prvi Slovenec, ki je na povabilo Univerze Watson, kovnice poslovnih talentov, šel študirat v Kolorado, ameriško zvezno državo, ki velja za novo Silicijevo dolino. Dobil je dve ponudbi za službo, obe za nekajkrat višjo plačo, kot bi zaslužil doma, a se je vrnil in svoje izkušnje deli naprej. Najprej kot vodja Ustvarjalnikovih mentorjev, zdaj v okviru Katapulta.
Mladim podjetnikom sporoča, naj zberejo pogum in se vržejo v podjetniške vode. Zavedati se je namreč treba, poudarja, da varnih, stabilnih služb, kot so jih poznali naši starši, ni več. "Zato moramo spremeniti percepcijo podjetništva; to ni samo za izbrance, ki si upajo, ampak postaja realnost. Če službe ni, imaš dve možnosti. Ali si na zavodu in pobiraš socialno ali pa začneš razmišljati, če si sam lahko ustvariš službo, oziroma svoj hobi, svoje znanje, neke kompetence, ki jih imaš, kako to pretvoriti v vir dohodka oziroma vir preživetja."
Slovenci radi delamo napako, da puško takoj vržemo v koruzo, a v podjetništvu je treba biti vztrajen, uspeh zelo redko pride takoj, pravi.
In naslednji nasvet: ko uspeš, ne smeš zaspati na lovorikah. "Opazil sem, da tisti ki imajo neki izdelek in naredijo preboj, imajo vedno še dve, tri ideje, kaj bi šli naprej delat. Tisti, ki imajo po eni strani kreativo in po drugi delovne navade, da od ideje pride do produkta, ki ga začnejo prodajati, imajo vedno še plan b, c, d, e, f, da če ta izdelek ne bi uspel, da lahko gredo naprej. Treba je oboje: vedeti, kaj bi lahko bil naslednji izdelek, da če se stvari slabo obrnejo, se lahko hitro pobereš in začneš naprej delati, po drugi strani pa je treba tudi izdelek, ki ga že delaš, pripeljati čim dlje in videti, ali bo uspelo ali ne,"je pojasnil, kako deluje dinamični podjetniški svet, kjer tiste, ki zaspijo, povozi ali čas ali konkurenca ali pa kar oboje.
IDEJE, KI SO JIH URESNIČEVALI V CELJU
Zmagovalec dogodka, naj ideja po izboru udeležencev: Glukagen Glukagen je ime senzorja, ki zazna prisotnost glutena v vsaki hrani in omogoča ljudem s celiakijo, da preverijo ali lahko zaužijejo obrok v restavraciji.
Naj produkt: Srnobejž Obcestni stebriček, ki s senzorjem zazna vožnjo avtomobila in takrat sproži človeku neslišen zvočni signal, ki odvrne divjad od prečkanja ceste. Svoj izdelek ponujajo zavarovalnicam, ki zaščitijo najbolj rizične odseke cest in s tem znižujejo število škodnih zahtevkov, hkrati pa izkazujejo družbeno odgovornost.
Naj storitev: portal Najdi prakso Ekipa rešuje problem pomanjkanja kvalitetnih študijskih praks za srednješolce in študente. Izdelali so vseslovensko platformo, ki povezuje iskalce prakse ter delodajalce, ki so jim jo pripravljeni ponuditi. Sedemnajstletniki si obetajo, da bodo postali osrednji portal za šolske prakse v državi in tako rešili ogromen problem za svoje vrstnike.
Naj družbenokoristna ideja: portal in združenje Od ljudi za ljudi, aplikacija za prevajanje v slušalkah Idejo je predstavila ekipa dijakov šest različnih narodnosti, ki so se v zadnjih letih preselili v Slovenijo. Združenje nudi storitev simultanega prevajanja na poziv, namenjena migrantom. Posebnost storitve je, da prek mobilnega telefona vzpostavi stik med migrantom, ki ne razume jezika ter njegovim sonarodnjakom, ki se je že naučil lokalne govorice. Storitev se simbolično zaračunava, s tem pa se poplača delo prevajalca in tako ustvarja tudi vir prihodka za tujca. Ima izjemen potencial, saj je migrantov po svetu vedno več.
Naj pitch: Neobelt Ekipa izdeluje pas, ki namesto sponke uporablja magnet. Produkt je namenjen gibalno oviranim posameznikom, ki ravno pri sponki v pasu doživljajo največ težav. Tako kot obstajajo ježki za čevlje namesto vezalk, obstaja magnet namesto klasične sponke. Pas je izdelan iz ponovno uporabljenih magnetov z odsluženih diskov in podobne rabljene računalniške opreme ter recikliranih bombažnih vlaken.
Cumpatki, copatki za invalidski voziček Ekipa je izdelala "copatke" za kolesa invalidskih vozičkov. Rešujejo težavo, ko oseba na vozičku pride na obisk v stanovanje in ima umazana kolesa zaradi slabega vremena. Produkt se namesti na kolesa invalidskega vozička, da domovanje ohrani snažnost, tako kot obujemo copate, ko gremo na obisk.
Voyager Ekipa je ustvarila platformo za spremljanje dogodivščin v živo. Ljudje, ki hočejo zbrati sredstva za potovanja ali zanimiva doživetja, objavijo namero, da bodo v živo predvajali svoje dogodivščine, gledalci pa plačajo za dostop do prenosa v živo in s tem množično financirajo potovanje.
Hot Dog Cup Ekipa je izdelala posodo za vodo za pse z grelnikom, ki poskrbi, da voda ne zamrzne. S tem bodo lastniki psov v zimskem času lahko poskrbeli, da bodo njihovi ljubljenčki imeli ves čas dostop do vode v ogradi.
Coffee to go Ekipa si je zamislila termovko, ki omogoča uporabniku, da si kjerkoli na poti pripravi topel čaj. Steklenica vsebuje inovativen način gretja, ki omogoča vsakomur, da uživa ob čaju povsod.
Kam-Bus Ekipa izdeluje software, ki omogoča ponudnikom primestnih avtobusnih prevozov, da uporabnikom prikazujejo lokacijo avtobusov in čas prihoda po vzoru aplikacij za avtobusne prevoze v velikih mestih ali uberja. Na ključ ga ponujajo podjetjem, ki v manjših regijah nudijo primestne prevoze.
Kresnička Ekipa je izdelala odsevno plišasto igračko, ki je imajo lahko otroci vedno pri sebi. S tem rešujejo problem, da mladi pogosto nimajo kresničke, ko se ponoči sprehajajo po cesti.
Easy Brush Ekipa izdeluje zobno ščetko narejeno iz lesa, ki odraža ekološko ozaveščenost uporabnika in se ponuja skupaj z organsko zobno pasto.
NEC Vision Ekipa izdeluje senzor, ki ga čebelar vstavi v svoje panje in mu omogoča, da prek mobilnega telefona ažurno spremlja stanje med čebeljimi družinami. Senzor deluje na principu zvoka in spremlja vibracije čebel. Na tak način pravočasno opazijo vse spremembe, ki bi lahko povzročile smrt čebelje družine.
Human LED Ekipa si želi popestriti doživetje gledalcev na velikih prireditvah, kot so na primer nogometne tekme. Izdelali so mobilno aplikacijo, ki si jo obiskovalci prireditve prenesejo in ko vsi dvignejo svoje zaslone to ustvari koreografijo z občinstvom.
Active Music Platform Ekipa je ustvarila platformo, ki omogoča glasbenikom iskanje plačanih nastopov. Na eni strani so objavljeni profili glasbenih izvajalcev, na drugi strani pa organizatorji dogodkov objavljajo pozive za nastope glasbenikov.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ja njej še lahko lažete, ko bo malo starejša in ugotovila, da se bodo pod njene ideje na koncu projekta podpisovali drugi, sama pa bo prejemala le drobtinice, bo kmalu zbežala čez mejo... Sistem je že v osnovni naravnan, da te hitro potolče in spravi na "realna" tla itak se bo pa znašla preko zvez bo dobila službo v JU in to je to... In to je Slovenija, uspešna druga švica na račun drugih!
vse vas je lahko strah. v sloveniji ni služb, v tujini ste pa nule. šole slovenske vas niso žal pripravile na življenje. , država vas financira od rojstva do smrti,zato slovenec nima druge vizije, kot nategovat državo in živet brez dela.
bedarija ne more biti vsakdo kuhar, električar, hišnik tako kot ne more biti podjetnik, je pa velika sramota kako so mladi odvisni od telefonov in aplikacij sramota ! a medsebojno druženje še poznate
Začeti je težko! Ekipa wifree iz celja je tudi pričela na isti način z razvojem ter idejo, sedaj pa uspešno vodijo svoje društvo. Njihovo znanje je sedaj na voljo vsem!
Zelo verjetno bo odšla v tujino ..... O tem bi moral razmišljati sleherni slovenec ki je aktiven državljan ..... Ne pa konzumirat A4 "vizije" za perjad in kožuhe
Mislim, da imajo mladi čedalje boljše možnosti za zaposlitev na dobra delovna mesta, ne samo pri nas, povsod v razvitih državah, če se bodo le trudili in ne obratno, samo malo še bo potrebno potrpet, ne pa veliko. Namreč čedalje več je odpadnikov, ki poznajo samo iPhone, Facebook, virtualno življenje, pa medije, od katerih se učimo samo "lepo" ane, pa super fine Hollywood filme, če bi mu dal pa eno realno dramo za pogledat, bi bil pa dolgčas... in tako so lepo na toplem, pa malo v šolo pamet solit učiteljem, pa spet na toplo domov, pa na pico pa slikat pa objavit. Zadnjič sem bil na obisku pri sosedih, mama prinese škatljo iz trgovine (fasnga kot radi rečemo temu) in reče mulcu naj jo nese v hišo, pa pravi mulo, da se mu ne da, da je ravno oblečen za nogomet. No comment, kakšna vzgoja in kako rad bo še enkrat imel, da mu nekdo prinese takole hrano domov. Tudi jaz sem imel in imam možnosti, ki nas hitro zavedejo, ampak jih ne izkoriščam in se jih zavedam, saj drugače ne bi pisal tega. Sploh ne morem verjet, ampak nekateri res ne vedo kaj je delo, da se je treba za vse stvari v življenju borit, danes ni juga, nihče ti ne da nič kar tako, socialno varstvo si lahko daš v največji meri sam, s svojim ali znanjem ali delom, čeprav smo še vedno zelo socialna država, pa rečte kar hočte, drugače pa probajte v tujino it pa boste videli kaj je plačljivo zdravstvo, šolstvo itd. - če danes nisi pameten in iznajden, deloven in pripravljen prijeti tudi za delo, za katerega nimaš papirja doma, lahko samo jokaš po teh forumih, tako kot se to tu dela - smo v tržnem sistemu in tega eni še po več kot 20 letih niso sposobni sprijazniti se - pojdite na FB na stran nudim/iščem zaposlitev, pa vam bo jasno, zakaj eni pač nimajo službe... No tisti, ki so prave vzgoje in vedo kaj je delo in učenje in se distancirajo od takih bedarij, mislim, da bodo ti brez problema prepričali delodajalce v večini, vem pa da vsi niso za en koš in eni res nimajo sreče ali tistega pravega koraka. Upam pa, da ne bo naša politika že tako zlomljen sistem uničila še več, kajti potem bodo odpadniki ostali v Slo, vsi ti tržno usmerjeni pa bodo ali molzli te odpadnike, ali pa bodo zgasnili v tujino. Takšne odpadnike je potrebno čimprej po Darwinovi teoriji ali spravit na realna tla, ali pa jim poiskati težja fizična dela.
Samo v tranziciji so politikanti uničili in poslali v tujino preko 120 000 delovnih mest. Približno toliko mladih bo še odšlo v tujino predno bo trg dela v Bananiji spet uravnotežen. Ob porušenem trgu dela se pa ve, da najšibkejši členi delamo skoraj zastojn, če delo sploh lahko dobimo... Tudi sam sem nekoč z 10 diplomo sanjal o delu od katerega bom kot razvojnik tudi sam kaj imel.... Postavili so me na "realna tla". Najmanenger tistega časa je skoraj zastojn pobiral moje ideje in izdelke, nagrade pa izplačeval sebi in mojemu vajencu. Ko sem se uprl takšni interpretaciji delovnega razmerja sem postal v Bananiji trajno nezaposliv.... Gre mi na kozlanje ob takšnih naivnih pisarijah in novinarskemu zavajanju bralcev.....
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.