Ni še prave rešitve

Pogajanja med predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in vlado so danes potekala v konstruktivnem ozračju, pri čemer sta pogajalski strani našli skupni jezik pri vprašanju ustanovitve javne agencije za kakovost visokega šolstva. Še pred pogajanji je vladna služba za razvoj predstavila reformne ukrepe na področju visokega šolstva, nekatere izmed njih, natančneje ukrepa glede uvedbe šolnin in davčne obravnave študentskega dela, pa so v ŠOS razumeli kot zaključek pogajanj.

Vladna pogajalska stran je po navedbah ŠOS pokazala pripravljenost, da se organ, ki bo opravljal zunanjo oceno kakovosti v visokem šolstvu, ustanovi na podlagi zakona o javnih agencijah. V ŠOS pa sicer še dodajajo, da vlada ne odstopa od enačenja starih in novih akademskih naslovov in uvajanja enovitega magistrskega cikla ter ne namerava začasno umakniti novele zakona o visokem šolstvu iz procedure v DZ. Še naprej ostajajo odprta tudi vprašanja uvedbe šolnin, davčne obravnave študentskega dela in števila novih štipendij. Pogajalci se tudi še niso pogovorili o izgradnji študentskih domov in izboljšanju zdravstvene oskrbe študentov.

Dvigniti kakovost študija in skrajšati njegovo dobo

Vladna služba za razvoj pa je dopoldne na novinarski konferenci predstavila reformne ukrepe na področju visokega šolstva, pri čemer po besedah državnega sekretarja Andreja Horvata želijo doseči dva cilja: dvigniti kakovost študija in skrajšati njegovo dobo. Kot je zatrdil, nikoli ni bilo govora o šolninah, s katerimi bi obremenili starše in socialno šibkejšim onemogočili študij. Z odloženimi šolninami želijo doseči le, da bi tisti, ki bodo zaključili terciarno izobraževanje in se zaposlili, določen delež sredstev vrnili nazaj v izobraževanje.

Vodja sektorja za ekonomske reforme in razvoj ter član vladne pogajalske skupine Boštjan Vasle pa je dejal, da višina cenzusa za vračilo šolnin še ni določena, po preliminarnih izračunih pa naj bi z njimi za 20 odstotkov povečali delež sredstev, namenjenih terciarnemu izobraževanju. Pojasnil je še, da naj bi odložene šolnine začeli plačevati sedem ali osem let po tem, ko bi ta ukrep začel veljati - veljati naj bi začel v študijskem letu 2007/08.

Pri ukrepih glede študentskega dela naj po Vasletovih besedah ne bi šlo za dodatno obdavčevanje, ampak za njegovo izenačitev na trgu dela, s čimer bi diplomantom zagotovili večjo možnost zaposlitve. Poleg tega bodo potrebo po študentskem delu zmanjšale štipendije, ki jih bo več kot doslej in jih ne bo treba vračati, je zatrdil Vasle.

V ŠOS glede trditev službe vlade za razvoj menijo, da je s tem vladna stran sredi pogajanj s študenti na lastno pest zaprla pogajalski poglavji o uvedbi šolnin in davčni obravnavi študentskega dela, saj je potrdila namero po uvedbi odloženih šolnin že s študijskim letom 2007/08. Služba vlade za razvoj je, kot so še zapisali v ŠOS, potrdila tudi namero po dodatni obdavčitvi študentskega dela ter ukinitvi študentske davčne olajšave, kar bi po mnenju predstavnikov ŠOS drastično omejilo dostopnost do visokega šolstva.

Predsednik sveta za visoko šolstvo Peter Jambrek je v odprtem pismu članom sveta ter vladi in DZ predlagal razmislek glede novele zakona o visokem šolstvu. V razmislek in morebitni sprejem namreč predlaga svoj predlog glede delovanja strokovne službe sveta ter glede primerjave med dosedanjimi in novimi študijskimi programi.

Jambrek tako predlaga črtanje člena, ki predvideva, da bi strokovne, organizacijske in administrativne naloge sveta za visoko šolstvo opravljala posebna strokovna služba visokošolskega ministrstva. Glede primerjave starih in novih študijskih programov pa ponovno predlaga, naj se določbe o tem črtajo iz zakona, saj meni, da mora vlada za potrebe opredelitve ustrezne ekvivalence diplom in stopenj izobrazbe zagotoviti sprejem nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij ter standardov klasifikacije izobraževanja v Sloveniji. Jambrek od vlade še pričakuje, da zagotovi sprejem novele zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih pred vpisom študentov v študijsko leto 2006/2007.

Po drugi strani pa je državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Janez Možina pojasnil, da predlog zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki je v parlamentarni proceduri in čaka na spremembo zakona o visokem šolstvu, dosledno ločuje stare naslove od novih. Primerjava stopenj izobrazbe je po besedah Možine potrebna, da bi se izognili pravni praznini, ki bi nastala, če tega ne bi storili. Če takega zakona ne bi bilo, obstaja nevarnost, da bi se dosedanje univerzitetne diplome uvrstile na raven 1. stopnje bolonjske izobrazbe, kar pa po njegovem mnenju za Slovenijo ne bi bila dobra rešitev.