'Ni stabilnega sveta, če ni stabilnosti v prehrani'

Zadnjih 12 mesecev je bilo v znamenju suše in vojne v Ukrajini. Še dve leti poprej je svet zamajala pandemija, ki je razkrila ranljivost dobavnih verig. O prehranski varnosti so začeli razpravljati vsi, tudi v razvitem svetu.

"Podnebne spremembe. Najprej smo govorili, da so kot slon v sobi, sedaj lahko že rečemo, da gre za dinozavra v sobi," je razsežnost podnebne krize slikovito opisal Martin Frick, direktor Svetovnega programa za hrano pri Združenih narodih, ki meni, da gre za najhujšo krizo po drugi svetovni vojni. Vprašanje ostaja tudi, kako bo s kmetijstvom v prihodnje, saj je zaradi podnebnih ekstremov rodovitne zemlje vse manj. "Ni stabilnega sveta, če ni stabilnosti v prehrani," je dodal. Kako smo torej prišli od prehranske varnosti do prehranske nevarnosti?

Vojna v Ukrajini je pokazala, da je najboljše, da se lokalne skupnosti gradijo od spodaj navzgor, meni Frick, ki je opozoril, da je pri izvozu ukrajinskega žita v uporabi še vedno le polovica pristanišč. V času vojne so kmetje kljub sporazumu o izvozu žita še vedno ogroženi, pa je opozorila pomočnica državnega sekretarja ZDA za mednarodne organizacije Michele J. Sison.

Nekdanji član direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Tassos Haniotis je izpostavil še trend zadnjih trideset let, ko sta Rusija in Ukrajina povečevali svoj izvoz, s katerim sta pokrivali izgube v Afriki. "To je bistvo prehranske (ne)varnosti," je povedal in opozoril, da lahko zgolj ena prekinjena veriga vpliva na dogajanje na globalnem trgu prehrane.

Strinjali so se, da so zato rešitve v okrepljenih lokalnih skupnostih, ki skrbijo za prehransko verigo manjšega območja in gojijo več različnih kultur, ki so odpornejše. A k takšnemu razvoju moramo prispevati vsi, je dodala Sisonova. Opozorila je, da so izrednega pomena prav raziskave na področju agrikulture. Pozvala je zasebni sektor in nevladne organizacije, naj nadaljujejo s svojimi vlaganji v to področje.

Zanimivo, da med govorci ni bilo predstavnika zasebnega sektorja, na kar je opozoril tudi neodvisni predstavnik pri Združenih narodih za področje prehrane in kmetijstva Hans Hoogeveen. Pravi, da bi prav z njihovimi rešitvami lahko našli smernice za razvoj globalnega kmetijstva.

'Ena rešitev ne bo rešila vseh težav'

"Razumeti moramo celotni sistem," je opozoril profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Emil Erjavec. "Regionalni konflikti, naravne nesreče, ljudje smo vse bolj egoistični. S političnim vmešavanjem Zahoda v druge države se konflikte le še pospešuje," je dodal. Tudi Erjavec je izpostavil, da je za reševanje prehranske problematike potrebno ideje prenesti do majhnih predelovalcev hrane in jim le-te prilagoditi. Ena rešitev ne bo rešila vseh težav, je dodal.

Razpravo so namenili tudi dilemi, ali pridelamo dovolj hrane, ki je nato razporejena neenakomerno, kar najbolje prikazujejo velike količine zavržene hrane. "Hrano moramo proizvesti na bolj trajnosten način," je povedal Haniotis. "Spomnim se, da sem v mladosti jagode jedel le junija in takrat sem bil res vesel, jagode so bile okusne. Danes jih lahko jemo skozi vso leto, so brez okusa in ne prinesejo nam tiste sreče kot včasih, ko smo se jih res razveselili," je razpredeno prehransko verigo komentiral Frick. 

Odločitve o prehranski verigi sprejemajo svetovni voditelji, ki ne razmišljajo, kako bodo le-te vplivale na navadne ljudi, pa je izjavila stalna predstavnica Malavija pri Združenih narodih Agnes Mary Chimbiri-Molande. Izpostavila je primer oskrbe z vodo v Afriki. Po njenih besedah je težava večplastna, z ustreznim ukrepanjem pa bi rešili več težav. "Z urejeno vodno oskrbo bi preprečili konflikte v regiji, se uspešneje borili proti podnebni krizi in pridobili vir energije."

V razpravi so se dotaknili tudi problematike izobraževanja žensk in otrok, predvsem v Aziji in Afriki. Krize, tako zdravstvene kot podnebne, tamkajšnje prebivalce še bolj prizadenejo. Upe pa so položili na mlade, ki bodo v prihodnje s pomočjo novih tehnologij in znanja ključ za digitalni razvoj tudi pri prehranski varnosti.