Odbor DZ za promet je za obravnavo po skrajšanem postopku v DZ podprl predlog novele zakona o javnih cestah, s katero se bo med drugim odpravilo neskladje sedanje ureditve pobiranja cestnine na avtocestah z ustavo. DZ mora novelo zakona sprejeti najpozneje do 11. novembra, v nasprotnem primeru ne bo več obstajala zakonska podlaga za zaračunavanje uporabe cestninskih cest, je članom odbora pojasnil minister za promet Janez Božič.
Ustavno sodišče je 11. novembra lani ugotovilo, da je zakon o javnih cestah iz leta 1997 v neskladju z ustavo v delu, kjer pooblašča vlado, da s podzakonskim predpisom uredi pobiranje cestnine. Hkrati je razveljavilo tudi 2. člen uredbe o cestnini za uporabo določenih cest. DZ mora neskladnost zakona odpraviti v roku enega leta, v 30 dneh po tem datumu pa sprejeti tudi nov podzakonski predpis o cestninah in cestninskih cestah ter cestnih objektih. Brez sprememb zakona in novega podzakonskega predpisa vlade po 11. decembru ne bo več mogoče zaračunavati uporabe teh cest.
Predlagana novela zakona bo določila okvire za določitev cestninskih cest, merila in kriterije za določitev višine cestnine ter obveznost plačevanja cestnine, je povedal Božič. Dodal je, da predlagane določbe ne pomenijo bistvene vsebinske spremembe dosedanjega cestninskega sistema, hkrati pa poudaril, da so na ta način zbrana sredstva pomemben vir financiranja razvoja in obnove avtocest v Sloveniji.
Obvezna uvedba elektronskega cestninjenja
Z uveljavitvijo novele zakona se bo v slovenski pravni red preneslo dve evropski direktivi. Kot je pojasnil Božič, gre za direktivo o obveznosti za uvedbo elektronskega cestninjenja v članicah EU ter za direktivo o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju. Rok za prenos prve direktive v slovenski pravni red je 20. november 2005, druge pa 30. junij 2006.
Novela zakona bo določila obveznost upravljalcev cestninskih cest in objektov, da uvedejo elektronsko cestninjenje z določenimi tehničnimi značilnostmi, ki jih bo določila Evropska komisija. To bodo dolžni storiti v roku pet let po sprejetju odločitve Evropske komisije oz. za težka vozila v roku treh let. Priprave na prehod na nov način pobiranja cestnine so sicer po zagotovilih predstavnikov ministrstva za promet že stekle.
Novo poglavje o minimalnih varnostnih zahtevah za predore bo veljalo za predore, daljše od 500 metrov na vseevropskem cestnem omrežju. Takšnih predorov je v Sloveniji za skupaj 40 kilometrov, je pojasnil Božič. V predlogu novele zakona so določene temeljne varnostne zahteve, ki so v celoti povzete po evropski direktivi, hkrati pa je določena tudi obveznost priprave varnostne analize in vsebina varnostne dokumentacije. V skladu z direktivo morajo biti tudi določene naloge in vloga upravljalca predora in naloge uradnika za varnost predora, ki mora biti pri svojem delu neodvisen od upravljalca predora.
