Med glavnimi novostmi so uvedba seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje mačk, saj je po pojasnilih vlade sledljivost lastništva ključna za preprečevanje njihove zapustitve, sprememba modela financiranja oskrbe zapuščenih živali, izboljšanje dobrobiti živali z uvedbo popolne prepovedi baterijske reje kokoši nesnic do konca leta 2028 in prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije.
Novela po prinaša tudi okrepljen inšpekcijski nadzor, višje kazni za hujše kršitve in razširjeno možnost odvzema živali v primerih zanemarjanja, zlorabe ali ogroženosti.
Koalicijski poslanci so med drugo obravnavo zakona v DZ soglasno podprli tudi vrsto dopolni, ki dajejo zakonsko podlago vzpostavitvi sistema za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih in upokojenih kopitarjev, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno. Med drugim novela določa tudi uvedbo koncesij na podlagi javnega razpisa.
Do vzpostavitve zavetišča za kopitarje so bili kritični v NSi, koaliciji so očitali favoriziranje ene skupine živali. Izrazili so tudi pomisleke glede učinkovitega nadzora in izvajanja novele, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
V pobudi Slovenija proti kletkam zadovoljni z novelo zakona o zaščiti živali
V državljanski pobudi Slovenija proti kletkam pozdravljajo sprejetje novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah. Ob tem so izpostavili, da so nekateri državni svetniki že napovedali vložitev veta.
"Parlament je zakon potrdil, kar je izjemna novica za kokoši v kletkah in mlade pujske, ki so jih do sedaj na živo kastrirali brez protibolečinskih sredstev. Pritisk civilne družbe očitno res deluje. Hvala vsakemu, ki je napisal e-sporočilo, obiskal našo izkustveno kletko in se zavzel za živali," je v sporočilu za javnost po današnjem sprejetju novele zapisal predsednik društva AETP Samo Curk, ki vodi pobudo Slovenija proti kletkam.
Opozoril je, da boja za omenjene živali še ni konec, saj so nekateri državni svetniki že napovedali vložitev veta na danes sprejeto novelo. Posledično bo moral državni zbor o noveli zakona glasovati ponovno. "Bizarno je, če bo državni svet z vetom podprl rejo živali v majhnih natrpanih kletkah. Še bolj bizarna pa je njihova podpora kastraciji pujskov na živo. Bojim se, da jim bo kapital čisto zameglil razum. Kdo pri zdravi pameti bi podpiral to povsem nepotrebno trpljenje," se je ob tem vprašal Curk.
Ob tem je napovedal, da lahko javnost v soboto pričakuje objavo posnetka, ki bo pokazal realnost kastracije mladih pujskov. "Upamo, da bodo državni svetniki še enkrat premislili, če te prakse res podpirajo," je dodal.
Bo državni svet vložil veto?
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije so državni svet pozvali, naj v dobro živali in družbe ne vloži veta. "Morebiten odložilni veto bi namreč pomenil le nepotrebno zavlačevanje," so poudarili ter dodali, da je bila novela dobro sprejeta s strani javnosti in večjega dela stroke, predvidena pa so tudi prehodna obdobja in državna sofinanciranja.
Državni svet je sicer že sporočil, da bo interesna skupina delodajalcev v ponedeljek obravnavala predlog odložilnega veta na zakon o gostinstvu, komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa na novelo zakona o zaščiti živali.
V kmetijsko gozdarski zbornici in sindikatu kmetov menijo, da bi bilo treba rok za uvedbo prepovedi baterijske reje kokoši nesnic podaljšati. V sindikatu so izrazili tudi nasprotovanje prepovedi kirurške kastracije pujskov brez anestezije ter predlagali uvedbo dodatnih izobraževanj kmetove, da bi lahko takšno kastracijo izvajali sami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.