Državni zbor je odločil o usodi tako imenovanega verskega zakona. Kljub vztrajanju opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS pri obstrukciji je državni zbor s podporo koalicijskih poslancev in poslancev narodnosti Marie Pozsonec ter Roberta Battellija zakon sprejel. Za je tako glasovalo 46 poslank in poslancev, proti pa nihče. Bogomir Zamernik (SDS) se je glasovanja vzdržal.
Poslanci opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS so zakon kritizirali v vseh fazah obravnave in mu očitali, da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, da privilegira Rimskokatoliško cerkev ter da ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Njihova dopolnila, s katerimi so zakon želeli spremeniti, je večina zavrnila, zato so se odločili, da pri sprejemanju takšnega zakona ne bodo sodelovali.
Julija, ko naj bi državni zbor dokončno glasoval o zakonu, je zaradi njihove obstrukcije v dvorani ostalo premalo poslank in poslancev, da bi zagotovili sklepčnost. Tako so odločanje o zakonu prestavili na eno od prihodnjih sej.
Kritiki zakona so med drugim nasprotovali določbi o financiranju ter se zavzemali za drugačne rešitve od danes sprejete, ki določa, da država iz proračuna krije prispevke za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.
Kot je poudarjal direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar, so prispevke za socialno varnost duhovnikov sofinancirale vse vlade po osamosvojitvi in tudi pred njo. Z ustreznostjo takšne ureditve so se strinjali tudi v SDS, NSi in SLS.
V opoziciji in DeSUS so nasprotno vztrajali, da je predlagani način financiranja ustavno sporen in diskriminatoren. Možnosti za financiranje bi poiskali drugje, v LDS na primer po italijansko-španskem zgledu z delom dohodnine, ki bi jo za financiranje verske skupnosti državljani lahko namenili prostovoljno.
Državni prispevki za verske uslužbence
Država bo verskim uslužbencem krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače. To bi ob povprečni plači 305.625 tolarjev, kot je predvideno za leto 2007, pomenilo, da bi država krila približno 40.000 tolarjev za prispevke posameznega duhovnika mesečno. Prispevki od osnove so obračunani v skupni višini 21,86 odstotka.
Pri številu verskih uslužbencev, ki bodo upravičeni do teh sredstev, se upošteva kriterij 1.000 pripadnikov posamezne cerkve oziroma verske skupnosti na enega verskega uslužbenca. Sicer pa je bil po navedbah predlagatelja eden od glavnih razlogov za pripravo zakona ta, da je sedanja ureditev, ki temelji na zakonu iz leta 1976, zastarela, pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.