Člani komisije so namreč na tokratni seji sklenili za nedoločen čas preložiti odločanje o novih državnih simbolih (6. člen ustave), zaradi ostrega nasprotovanja stroke pa so tudi preložili odločanje o stališčih k predvidenim spremembam na področju sodstva. Glede na današnjo odločitev novi državni simboli v tem mandatu zanesljivo še ne bodo prišli na vrstni red, vidike ustavne reforme sodne veje oblasti pa naj bi državnozborska ustavna komisija še enkrat temeljito pretehtala, in sicer konec februarja.
Tudi tokrat je negativno stališče do predlaganega tako vladnega kot tudi poslanskega koncepta sprememb na področju sodstva izrazila stroka. Marijan Pavčnik je tako v imenu strokovne komisije pri ustavni komisiji še enkrat ponovil že znana stališča, da je kakršnakoli sprememba ustavnih določil o imenovanju sodnikov možna samo ob strogi predpostavki, da se državni zbor odreče svoji sedanji volilni pristojnosti iz 130. člena ustave glede imenovanja sodnikov in jo prenese na drug ustrezen organ.
Miran Potrč (ZLSD) je tako tudi na podlagi slišanih očitkov iz strokovnih krogov odsvetoval naglico pri spremembah. Tudi Irma Pavlinič Krebs (LDS) je zavzela podobno stališče. Po njenem mnenju je namreč vprašanje predvidljivosti prava, pravne varnosti in neodvisnosti sodstva tista dobrina, v katero ne želijo posegati. Zato si je pred dokončnim odločanjem treba vzeti še nekaj časa.
K hitrim in premalo premišljenim spremembam na področju sodstva se ne zavzema tudi Jožef Bernik (NSi). Po drugi strani pa so v SNS (Sašo Peče), SDS (France Cukjati) in SLS (Franci Rokavec) prepričani, da bi vseeno kazalo podpreti spremembe, saj bi te vendarle pomenile napredek k izboljšanju razmer na tem področju. Tudi Davorina Terčona (LDS) čudi sedanje obotavljanje ob doseženem širokem političnem soglasju, da so spremembe ustave potrebne. Predsednik ustavne komisije Borut Pahor pa je ob tem lahko le ugotovil, da obstaja nenavadna situacija, ko je zelo usklajena politika na eni in zelo usklajena stroka na drugi strani.
