Slovenija

Ničelna toleranca do nasilja in zaščita žrtev: Krivdo mora nositi storilec

Ljubljana, 27. 11. 2022 15.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
74

Statistike nasilja nad ženskami so grozljive, a številke ne orišejo še toliko bolj pretresljivih zgodb, ki stojijo za njimi. To so zgodbe fizičnega, psihičnega, spolnega, ekonomskega in drugega nasilja, ki ga podpirajo globoko ukoreninjeni družbeni vzorci in patriarhalna družba. Femicidov, najhujših oblik nasilja nad ženskami, smo letos v Sloveniji zabeležili že 12. "Tudi v Sloveniji je dom najnevarnejši kraj za ženske," je pred prvo Nacionalno konferenco o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji opozorila ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Za izboljšanje razmer pa postavljajo dva cilja: vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja in učinkovitost ukrepanja. Poudarek tu pa je prav na zaščiti žrtve in ne storilca.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Vsaka peta ženska pri nas je žrtev nasilja
    03:32
    Iz 24UR: Vsaka peta ženska pri nas je žrtev nasilja
  • Iz SVETA: Nasilje nad ženskami
    07:18
    Iz SVETA: Nasilje nad ženskami
  • Iz SVETA: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo
    02:36
    Iz SVETA: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo

"Zaradi nasilja v družini ali v povezavi z njim na svetu na dan umre 137 žensk. Tudi v Sloveniji je dom najnevarnejši kraj za ženske," opozarja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Najhujše oblike nasilja nad ženskami pa so do današnjega dne v Sloveniji zabeležili že 12 primerov. Ob tem je ministrica navedla, da v kar dveh tretjinah primerov femicida nasilje nad ženskami oz. nasilje v družini ni bilo prijavljeno, v eni tretjini pa je storilec kršil prepoved približevanja.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami je tako potekala tudi prva Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji. Teme pa razdeljene v tri sklope: delovanje sistema skozi oči žrtev, obveznosti države za preprečevanje femicidov ter problematiko neprijavljanja nasilja s strani žrtev.

Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji
Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji FOTO: POP TV

Ali torej glede na statistiko, ki predstavlja nasilje nad ženskami, a v resnici ne riše celotne slike pretresljivih zgodb, slovenski sistem deluje v prid žrtvam? Sogovorniki so v odgovoru jasni – ne. Zato so si postavili dva cilja. Prvi je krepitev ničelne tolerance v družbi, politiki in tudi medijih do nasilja nad ženskami in v družini, drugi pa je krepitev učinkovitosti ukrepanja, da institucije zaščitijo žrtev, ji povrnejo varnost, kontrolo nad lastnim življenjem in dostojanstvo ter istočasno ustrezno ukrepajo zoper storilca. Ob tem pa želijo krepiti tudi zaupanja v državne institucije, s čimer bi žrtve in vse ostale spodbudili k prijavljanju tovrstnih dejanj.

Femicid, nasilje in 'sodobni patriarhat'

"Ženske še vedno ne zaupajo v sistem do te mere, da bi se javno izpostavile in nasilje prijavile," je poudaril minister za socialne zadeve Luka Mesec. Slednje pa je na več ravneh poudarila tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. Slednje se lahko zgodi le s prenehanjem minimaliziranja, opravičevanja in ščitenja storilcev ter prelaganja odgovornosti na žrtve. "Vse delo ne more biti opravljeno s strani vlade, ogromno dela je treba narediti tudi na ravni socialne mreže," je dejala ter dodala, da je nujno spremeniti sistem, da tako ne bo ostalo le pri izpovedih žrtev.

Nasilje  v  družini  je  kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa, da je  nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega  družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.

"Nasilje nad ženskami, nasilje v družini nima nobene veze z ljubeznijo, temveč le z zlorabo moči. Ustavimo nasilneže, zaščitimo žrtve," je bila jasna Bobnarjeva, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je ob tem poudarila, da je vsakršno nasilje zavržno in nesprejemljivo. "Posebej zaskrbljujoče je, da nasilje nad ženskami narašča tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Zato se moramo v boju proti nasilju nad ženskami resnično združiti vsi," je jasna.

Slednje je poudaril Mesec: "Opravka imamo z globoko ukoreninjenimi vzorci. V zadnjih desetletjih smo na ravni pravic kot družba napredovali, a po drugi strani so pošasti bistveno starejše od teh pravic. Stare so več tisoč let, stare so toliko, kot je star patriarhat. In s temi pošastmi se moramo soočiti, za to pa smo potrebni vsi."  Ob tem pa je dodal, da femicid ni edini zločin sodobnega patriarhata. "Še vedno je povsem sprejemljivo, da ženska prejema 80 odstotkov plače moškega. Prav tako je tu tudi delitev vlog v sodobni družbi. Prav tu vidimo, s kakšnimi razlikami imamo v resnici opravka in koliko dela nas čaka," je dejal ter poudaril, da ima nasilje nad ženskami izjemno dolgo zgodovino.

Predstavil je tudi statistične podatke, ki kažejo, da se kar dve tretjini nasilja nad ženskami zgodita za štirimi stenami in da 75 odstotkov žensk na višjih položajih poroča, da so že bile žrtev spolnega nadlegovanja, nasploh pa se je z njim soočilo že 50 odstotkov žensk. "Prav tako še vedno živimo v državi, kjer se krivda pripisuje žrtvam in ne storilcem." Po njegovem mnenju je sicer imperativno, da se ljudje naučijo gledati skozi oči šibkejšega, skozi oči žrtve.

Razočaranje na vseh ravneh institucij

Čeprav se je v zadnjem stoletju spremenilo veliko, pa Zabukovec Kerin poudarja, da ženske še vedno doživljajo neproporcionalno več nasilja kot moški ter da še vedno velja, da je za žensko najnevarnejši prostor prav dom. "Celotno delovanje sistema mora biti zasnovano tako, da bo zaščitilo žrtev in ne storilca. Žrtev sicer prijave ne bo podala, v strahu, da bo intervencija stvari še poslabšala, bo zavrnila pomoč. Kot organizacije in družba se moramo izkazati. Jim zagotoviti varnost," je bila jasna.

Nasilje nad ženskami
Nasilje nad ženskami FOTO: Shutterstock

Uporabnice Društva SOS telefon se najpogosteje pritožujejo nad neprimernimi komentarji strokovnih delavcev, ki da s tem dvomijo v njihovo prijavo. "Da jih sprašujejo, če morda ni šlo le za konflikt. Da jih obravnavajo kot oportunistke. Pričakovanja od njih pa da so veliko višja kot od storilcev, posebej na področju starševstva," našteva Zabukovec Kerinova, ki je ob tem dodala, da podobna razočaranja doživljajo tudi na drugih ravneh institucij, od Policije, tožilstva in celotnega pravosodnega sistema. 

Opozorila je na sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtve doživljajo pri vseh institucijah, ter da v Sloveniji še vedno ni obveznega izobraževanja za strokovne delavce, ki prihajajo v stik z žrtvami in nasilneži. Delovna mesta so medtem podhranjena, torej četudi delavci želijo dobro opraviti svoje delo, tega ne morejo narediti. "Največ razočaranja uporabnice izražajo na področju sodišč. Razočarane so nad njihovim odnosom, neprimernimi vprašanji in komentarji ter predolgimi postopki. Pereča je tudi problematika pogojnih obsodb," je poudarila govornica na panelu.

Ob tem pa se kot velika težava pojavlja tudi deljeno skrbništvo, s čimer žrtve pogosto ostajajo ukleščene v nasilno razmerje. "Gre za ohranjanje moči nad ženskami in otroci. Priča smo poskusu pomanjševanja problema in učinka nasilja. Prepričanje, da je povzročiteljeva pravica do stika z otroci močnejša od nasilja, ki ga izvaja," je nekaj težav na tem področju naštela tudi profesorica na Fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek. Ob tem pa je poudarila tudi nekatere sporne termine, kot sta na primer "visoko konfliktne razveza" ter "starševsko odtujevanje". "Otroci so žrtve nasilja tudi takrat, ko so priče nasilju," je jasna.

Storilci oz. osumljenci nasilja v družini ali nad ženskami pogosto prejmejo prepoved približevanja. A kljub temu imajo slednji velikokrat še vedno dovoljena (nadzorovana) srečanja z otroci. Prav tako se nemalokrat zgodi, da storilci kršijo prepoved približevanja. 

Nelinearen napredek, ki ni varen pred nazadovanjem

"Nasilje nad ženskami ne sme biti sprejemljivo v nobeni obliki in v nobenem kontekstu. Nasilja nad ženskami ni mogoče opravičevati, tolerirati ali relativizirati," je še dejala pravosodna ministrica, ki je poudarila, da je prav tako nesprejemljivo tudi s prsti kazati na žrtev, jo kriviti ali sokriviti za nasilje ter žrtev stigmatizirati v družbi ali v medijih. Prav zaradi slednjega je tako pomemben odziv institucije, ki prva stopi v stik z žrtvijo.

Vsi trije ministri obljubljajo, da bodo na ministrstvih čim prej pripravili konkretno strategijo in akcijski načrt, da vrzeli, ki se pojavljajo pri zaščiti žrtev, učinkovito zapolnijo. "Je žrtev res ogrožena le do preteka prepovedi približevanja? Če obstaja neko ravnanje, ki osebo spravlja v podrejen položaj, potem slednje ne izzveni s pretekom prepovedi približevanja," je jasen direktor Socialne inšpekcije Peter Stefanoski, ki je ob tem poudaril, da bo treba razmisliti tudi o tem, kaj se z žrtvami zgodi po odločitvi sodišča. "Je takrat zgodba zaključena?"

Novinarka RTV Slovenija Tita Mayer je medtem poudarila, da težave žensk v javnosti ne smejo zakrožiti le ob 8. marcu, prav tako pa, da nasilje nad ženskami ne sme ostati zgolj predmet črne kronike, na katero dan po objavi pozabimo. "Mediji smo tu, da o teh zgodbah poročamo, da dajemo glas žrtvam, sistemu pa kritiko, da izobražujemo, da prenašamo znanje strokovnjakov. S pravilnim medijskim poročanjem lahko bistveno pripomoremo," je dejala.

A ob tem je poudarila, da je treba pri tem paziti na odgovorno poročanje, z mislijo na žrtev. "A priznati moramo, da nekateri v tem iščejo 'solze in kri'. S tem pa krivdo pogosto prelagajo na žrtve, kar ima katastrofalne posledice tako za žrtve kot tudi za družbeno toleranco do nasilja," je jasna. Dodala je, da smo "na žalost še vedno družba, ki nasilje v veliki meri še vedno tolerira". Čeprav se kaže napredek, tudi s številnimi gibanji na tem področju, pa ta ni linearen. Prav tako pa, da napredek ni nikoli zares varen pred nazadovanjem. 

Glasujte za najboljši portal v regiji
Glasujte za najboljši portal v regiji FOTO: 24ur.com
  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (74)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

povanpireni
06. 12. 2023 10.40
+1
Krivdo mora nosit storilec in storilka...
zapiramvamusta
28. 11. 2022 10.25
+2
Časi se spreminjajo... Zadnjih 10 let poznam več agresivnih in pijanih žensk kot moških. Čedalje bolj predrzne in nemoralne so zaradi virtualnih omrežij. Tam jih čaka po 10 ali 20 sporočil in lahko izbirajo zato pa so tudi postale takšne.
nevtroalko
27. 11. 2022 21.46
+1
Žalostno ta družba drvi v prepad s kaznovanjem storilca se stanje v slovenjiji ne izboljšuje. Ker se nerešuje vzroka za nasilje ampak samo "gasi" posledice.
nevtroalko
27. 11. 2022 21.43
+1
Za fizično nasilje je vedno kriv moški, če bi ženska pretepala moškega bi bil tarča posmeha. Fizično nasilje ženske nad moški za državo neobstaja, prav tako država gleda stran pri pskihičnemu nasilju žensk nad moškimi. Tudi zakon in mediji in sodišča ščitijo ženske moški so vedno storilci. Recimo zadnji primer iz NM. Kolega je bil njegov sodelavec, je rekel da tip nebi storil muhi žalega, baje je "bil" zelo družinski človek, se igral z otroci... Okoli pa so se slišale govorice da naj bi ga žena varala.... Tip je v vsakemu primeru ravnal napačno. Me pa zanima koga bi ščitilo sodišče v primeru normalne ločitve. Kdo bi dobil hišo ali otroke. Me pa zanima tudi zakaj so sosedje gledali stran če so vedli za to dogajanje. In še to, kdo bi si upal javno povedati da je bil to do tistega trenutka dober človek ženska pa kača. Noben ker bi ga mediji pribili na križ.
ssecnik
27. 11. 2022 19.40
+3
A Zoki pa farmcevtka tud spadata semkaj?
Silmarillion
27. 11. 2022 19.29
+7
Na žalost, moški in ženske smo postali drug drugemu sovražniki in vedno manj partnerji. Finančno, čustveno, fizično nasilje...Vse je narobe in slabo. Kdorkoli ga izvaja. Ali moški ali ženska.
Mizainstol
27. 11. 2022 20.06
-1
Artechh
27. 11. 2022 19.05
+8
Se popolnoma strinjam!!! Kaj pa psihicno nasilje zensk, izsiljevanje in izkoriscanje zakonodajne podpore, ki jo imajo?
revolucijakorupcijafasizem
27. 11. 2022 19.02
+0
Se strinjamo,kaj pa feministično nasilje nad moškimi in igranje mentalitete žrtev,obtožbe lažnega posilstva?ustavna pravica umora otrok(11 splavov ni "ups" psihična nesposobnost za delo kot posledica ločitve?dedovanje itd?sesksitčno pravosodje?
BroNo1
27. 11. 2022 18.35
+4
A ni bil Inštitut 8. marec ustanovljen, da se bori proti nasilju?! Samo punčare so uvidle, da več denarja priteče, če kot podaljšana roka Levice, serjejo naokrog. Briga njih nasilje, alkoholizem, revni otroci ipd.?! Morala na nuli…..
Gram
27. 11. 2022 19.45
+0
?ebula
27. 11. 2022 18.00
+4
Nobene varne hiše ne bi potrebovali, če bi nasilneže primerno in strogo kaznovali - najmanj 10 let čuze!
tali?ni tom
27. 11. 2022 17.49
+6
z kaznovanjem storiolcev s strožjimi kaznimi se zelo strinjam,imam primer katastrofalnega nasilja nad mojo sestrično,upam da njenega moža ki ni vreden sončne svetlobe sodniki obsodijo na kazen ki je stroga,da ostane za zapahi za vedno in da ga sojetniki v zaporu za to kar je nardil vsakodnevno maltretirajo! je pa dejstvo da se mora spremenit odnos sodišč do tega in da ne rabimo nobenih inštitutovtipa 8 marec in podobnih soroševih al čigavovih for ampak učinkovito sodstvo in učinkovito tožilstvo da jih ne obrne okol vsak advetnik ki ima pet minut časa! pa seveda policijo tipa miličniki,da se jih bo balo,če bo kosmata vest in da prej vsak,tasko moški kot včasih ženska premisli poreden gre v skrajnost! če pa ima otroke pa še posebno!
Oliguma
27. 11. 2022 17.39
+1
Po komentarjih sodeč pišete po večini sami copatarji tukaj..pa to.
kapetan
27. 11. 2022 17.36
+13
Lepo, da boste to porihtali. Kdaj boste pa se soočili z ženskim nasiljem nad moškimi? Psihološkim, izkoriščevalskim... No tudi to se dogaja. Občutek imam, da družbena ureditev zgublja malo kompas. Pa, da ne bo pomote obsojam nasilje, samo tudi LGBT z otroci ni ravno čisto na mestu. Pa naj si vsak misli kar želi....
IvanJaJo
27. 11. 2022 17.35
+3
Vsak, ki dvigne roko nad sebi ranlivejšo osebo, ni vreden več kot delat senco kamnom na golem otoku!
IKOSS
27. 11. 2022 17.43
+5
Vsak preudaren napadalec se vedno spravi na osebo za katero sodi, da je od njega šibkejša in jo bo zlahka nadvladal. Od tega odstopajo le redka dejanja storjena v afektu.
Nebodijetreba
27. 11. 2022 17.17
+6
Ničelna toleranca do nasilja - besede, s katerimi se dnevno operira v našem hramu demokracije. Potem pa se zgodi Fotopub ... In kako policija pokaže ničelno toleranco do nasilnežev? Da glavnega akterja skoraj mesec po objavi v medijih niti ne zasliši, kajšele da bi opravila hišno preiskavo in zaščitila morebitne dokaze. Besede, besede, besede, besede laži!
IKOSS
27. 11. 2022 17.04
+8
Družba se pogosto preveč ukvarja z vprašanjem kaznovanja storilca in pomočjo žrtvi. Čeravno je tudi to pomembno pa bi se morali predvsem osredotočiti na vprašanje, kako preprečiti, da se nekdo znajde v vlogi žrtve. To seveda lahko terja tudi proaktivno vlogo tudi potencialne žrtve.
Naj bi
27. 11. 2022 16.54
+2
Kdo je napadel nikico in gremsa?Moški ali ženska? Baje so nekoga odkrili, a nič ne piše kdo bi to bil? Čudno?
13klu?
27. 11. 2022 16.45
+13
Vsi vidijo samo nasilje nad ženskami. Ampak včasih jih tudi kak dec pokasera pa si ne upa prijavit,ker ga je sram
Gram
27. 11. 2022 17.34
+0
AxisDeus
27. 11. 2022 16.39
+4
Žrtev v nasilnem razmerju ima ponavadi enako problemov kot sam nasilnež oz. nasilnica, samo da so komplementarni, ravno zato je tako težko to preprečiti in uničiti, ker sta sprogramirana tako, da se (brez drugih, ki bi pomagali) vračata nazaj in se krog ponavlja. Spol tukaj nima nobene vloge, je pa res razlika, ali človeka ponižuješ z besedo ali tako, da mu v afektu in hormonih poženeš kroglo v glavo. Oboje je ubijalsko, ja, samo eno od tega pa smrtno.
Biba leze biba gre
27. 11. 2022 16.30
-3
Vsaka ženska se lahko ubrani. Ko se vpiše na tečaj samoombrambe.
IKOSS
27. 11. 2022 16.50
+5
Na to temo je bilo narejenih nekaj eksperimentov in zgolj osnovna znanja borilnih veščin v povprečni situaciji med povprečno žensko in povprečnim moškim ne izenačijo možnosti, kaj šele, da bi žrtvi dale kako prednost.