Predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović je na izjavi za javnost spregovoril o epidemiološki obravnavi primera smrti. Pojasnil je, da je bila njihova epidemiološka služba o primeru obveščena včeraj popoldne. Umrl je bolnik srednjih let, ki je imel prisotne določene dejavnike za težji potek bolezni. Po besedah Simonovića je pri njemu bolezen potekala zelo hitro, v soboto so ga prepeljali v SB Murska Sobota, kjer je še isti dan umrl. Pri bolniku se je namreč razvila meningokokna sepsa, kar je najhujša oblika te bolezni.
Po laboratorijski potrditvi okužbe je epidemiološka služba takoj pričela s poizvedovanjem in iskanjem vseh tesnih stikov. Zabeležili so jih skupno 68, vse pa so zaščitili z zdravili. Vsi ostali, ki so imeli le bežen stik s pacientom, niso ogroženi, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega kroga izjemno malo, je pojasnil Simonović.
V Sloveniji sicer letno naštejejo od 3 do 20 primerov meningokoknega meningitisa. V zadnjih 10 letih so zabeležili skupno 101 primer, sedem bolnikov je umrlo. Zadnja dva smrtna primera so potrdili leta 2018.
Simonović je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril tudi o zapletih pri tej okužbi. "Sama bolezen lahko v od 8 do 15 odstotka primerih poteka tragično, prebolele osebe v 20 odstotkih poročajo o dolgotrajnih težavah, ki so posledica poškodbe možganov, na primer oglušelost, slepota, okvara možganskih živcev, motnje govora, epilepsija, lahko tudi izguba okončin. Govorimo torej o resni bolezni," je opozoril.
Na vprašanje, zakaj cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu ni enako kot cepljenje proti meningokoknim boleznim, pa je odgovori, da gre za dve povsem različni bolezni. "Pri virusnemu klopnemu meningoencefalitisu gre za virus, ki ga prenašajo klopi, pri meningokokni okužbi pa za bakterijsko okužbo – če se cepimo proti eni bolezni, nismo zaščiteni pred povzročiteljem druge. Je pa res, da pri obeh boleznih lahko pride do vnetja možganskih ovojnic."
Kaj je meningokokni meningitis in kako se širi?
Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok. Ta se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. "Pri otrocih, mlajših od 5 let, ga najdemo v 2 odstotkih, pri mladostnikih med 15. in 19. letom starosti pa v 25 odstotkih," navaja NIJZ na svoji spletni strani.
Širi se kapljično – z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju ali kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Za prenos so najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, če so se z bolnikom poljubljale; zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši stik z bolnikom; sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih, in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki po navadi sam ne zboli.
Inkubacija in potek bolezni
Čas od okužbe do izbruha bolezni je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen se običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki, še dodajajo na NIJZ.
Bolezen zdravijo z antibiotiki, v večini primerov pa je potrebno bolnišnično zdravljenje. Proti bolezni se lahko osebe zaščitijo tudi s cepljenjem.
