V državni zbor je danes romala pobuda za začetek postopka za razpis referenduma o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vložitev pobude je že prejšnji teden napovedal vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi.

Kot je ob prihodu v DZ danes povedal Posedi, število zbranih podpisov, ki jih je kar 7200, potrebovali pa bi jih zgolj 2500,  kaže na problem, ki je nastal s sprejetjem tega zakona.  "Ta zakon nima prav nobene zveze z zamrznitvijo plač v javnem sektorju," je poudaril Posedi in pojasnil, da ureja razmerja med sindikati ter med sindikati in vlado. ''Zanje pa je nesprejemljivo, da se je v to vmešal državni zbor,“ še dodaja.

Po Posedijevih besedah gre torej izključno za vprašanje, ali lahko DZ enostransko posega v kolektivne pogodbe, mimo partnerjev, ki so podpisniki pogodb. "Gre za grob poseg v avtonomijo sindikatov ter avtonomijo socialnega dogovarjanja in pogajanja glede kolektivnih pogodb," poudarja.

V zakonu je le člen, ki ureja razmerja med sindikati in razmerje sindikatov do vlade, nič pa zakon ne govori o plačah, odgovarja Posedi na vprašanje, ali ni njihov motiv za vložitev pobude tudi v tem, da bi prekrižali vladne načrte za zamrznitev plač in bi z oktobrom prišlo do izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

"Res je, da je vlada upala, da bo uspela zgodbo, ki jo je že enkrat dogovorila s skupino sindikatov, še enkrat ponoviti, vendar, kot je bilo zadnje čase slišati v javnosti, ni tako. Tudi sindikati, ki so že podpisali aneks, nekako ne vidijo več prave motivacije, da bi to storili še enkrat. Tako da je malo verjetno, da bi se to zgodilo," je dodal.

Je stavka rešitev?

V tem delu sindikatov imajo za 27. september napovedano stavko in, kot pravi Posedi, pričakujejo, "da bodo tam uredili ta vprašanja in te probleme". Vlada je njihov protipredlog prejela v rokih, kot so predvideni, in še vedno pričakujejo, da se bo "toliko zresnila, se začela pogajati in reševati problem, ne pa dolivati olja na ogenj".

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je že ob napovedi pobude za referendum napovedala interventni zakon. Ta je po Posedijevih besedah nujen, ne glede na to, kaj in kako se bodo pogajali, "ker vlada želi nekatere stvari peljati pod zakonskim minimumom". Vprašanje pa je, kakšna bo njegova vsebina.

Če pa se bo vlada odločila z interventnim zakonom znižati plače, na linearno znižanje zagotovo ne bodo pristali, saj tisti z najnižjimi plačami ne morejo nositi enakega bremena kot na primer politiki oziroma "top zaslužkarji v javnem sektorju".

Po vložitvi pobude v DZ bo zdaj morala parlamentarna zakonodajno-pravna služba podati mnenje o skladnosti pobude z zakonom in ustavo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa bo preverilo verodostojnost priloženih podpisov.

Če bo pobuda v teh pogledih ustrezna, bo predsednik DZ določil rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. To mora storiti v sedmih dneh. Rok za zbiranje podpisov volivcev pa je petintrideset dni.

Želijo se pogovoriti s Pahorjem

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so predsednika vlade Boruta Pahorja zaprosili za sestanek. Želijo mu pojasniti svoja stališča do postopkov v zvezi s plačami v javnem sektorju, od njega pa želijo slišati, kaj se je pravzaprav zgodilo pri sporazumu, ki ga je zdravniški sindikat Fides podpisal z vlado.

Dogovor z zdravniki bo namreč ključen pri njihovem morebitnem vnovičnem odločanju za ponoven pristanek na zamrznitev plač v javnem sektorju. V tem trenutku pravno gledano v javnem sektorju namreč ni nikakršne zamrznitve plač. Podpisi, ki jih je dalo šest sindikatov, pa so nični, ker niso zadostili takrat veljavnemu kvorumu, je pojasnil predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Če pa bi stopile v veljavo spremenjene določbe glede kvoruma, kar se z danes vloženo referendumsko pobudo sicer odmika, bi tudi sindikati iz konfederacije o vnovičnem pristanku še enkrat premislili.

Odločitve bodo po Štrukljevih besedah v veliki meri odvisne od tega, ali so zdravniki zase dosegli neke izboljšave. "V tem primeru je jasno, da bi naše članstvo na nek način zahtevalo enako; da se zamrznitev ne opravi v taki meri, kot je dogovorjena," je dodal Štukelj. Pri tem je izpostavil zlasti odmrznitev napredovanj v celoti.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Flory Banovac je napovedala, da bodo od ministra za zdravje zahtevali jasno pojasnilo, kaj pomeni dogovor z zdravniki. Kot je dejala, služba, v kateri je tako zdravnik kot medicinska sestra razporejen na delavno mesto z enakimi pogoji dela, mora biti plačana na enak način.

Tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije po besedah njegovega predsednika Zvonka Vukadinoviča sporazum jemljejo kot veljaven za vse, ki opravljajo nujno medicinsko pomoč in izvajajo dežurstvo.

Konfederacija sicer v današnji izjavi za javnost vlado opozarja, da so pristali na kompromis o zamrznitvi, vendar so kategorično zavrnili znižanje plač. Če bo vlada uresničila napovedane grožnje o enostranskih rešitvah, ki bi vsebovale znižanje plač kateri koli skupini javnih uslužbencev, bi tudi v sindikatih konfederacije razmišljali o stavki.