'Nismo pričakovali tako velike bančne luknje'

"Z ukrepanjem v letu 2013 smo uspeli finančni sistem stabilizirati in zagotoviti pogoje za gospodarsko rast," je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) poudaril Mitja Mavko, ki je bil v času sanacije bank leta 2013 državni sekretar za zakladništvo, med drugim zadolžen za sanacijo bančnega sistema, in od sredine januarja 2014 do marca 2015 neizvršni direktor DUTB.

Da izračunani kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran, so po Mavkovem mnenju pokazali vseevropski testi Evropske centralne banke (ECB) leto kasneje. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili "ukrepi ustrezni, primerni in zadostni" ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.

Predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi) je v prvem delu zaslišanja zanimal predvsem angažma revizijske družbe Deloitte, za katero da si je Mavko prizadeval, da bi opravljala pregled aktive in stresne teste. Mavko je dejal, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa, da je že v letu 2012 opravil podobno "vajo" in bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje.

"Imeli smo neformalno zagotovilo predstavnikov Evropske komisije, da bodo storili vse, da bo odločba izdana hitro, če bomo imeli pravočasno zagotovljene rezultate pregleda aktive in stresnih testov," je pojasnil.

Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je Mavko ponovil, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh.

Evropska komisija je po njegovem mnenju pri tem, da se v letu 2013 izvede nove teste in preglede aktive, in to pri 10 bankah, ne le pri treh največjih – čeprav so bili pregledi NLB, Nove KBM in Abanke izvedeni že v preteklih letih – vztrajala iz dveh razlogov: ker država v štirih letih do leta 2013 sama ni uspela sanirati bank ter ker so bili za leto kasneje načrtovani vseevropski testi ECB in je komisija želela enako stroge kriterije. "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami," je povzel Mavko.

Zakaj je vlada razrešila Nyberga?

Član komisije Anže Logar (SDS) je pričo vprašal, ali drži, da je Mavka predstavnica Banke Slovenije opozorila, da je treba biti previden pri pošiljanju signalov v Bruselj glede vztrajanja pri enem izvajalcu. "Očitno me je, glede na to, da gledate v zapisnik," mu je odgovoril Mavko. Ponovil je, da so želeli le čim prej stabilizirati slovenski bančni sistem.

Vrtovec je Mavka spraševal tudi, ali je Delloite pri pregledu moral sodelovati, da so nato njegovi zaposleni odšli v svetovalne družbe, ki so kupovale terjatve. Mavko je to zanikal in poudaril, da ni obstajal nikakršen tak naklep. "Če menite, da je prišlo do zlorabe notranjih informacij, pa menim, da obstajajo postopki, da se to sankcionira," je dejal.

Komisija se bo pri svojem delu osredotočala tudi na drage svetovalne pogodbe, ki jih je sklepala DUTB in so odmevale v javnosti. Glede sodelovanja z družbo Quartz je Mavko dejal, da je bilo podjetje angažirano, še preden je on prišel v DUTB. Vsaj del zunanjih izvajalcev je bil sicer po njegovih pojasnilih angažiran, ker v letu 2013 kadrovska struktura v DUTB še ni bila izpopolnjena. To se je nadaljevalo še v prvi polovici leta 2014, nakar je upravni odbor ocenil, da nadaljevanje sodelovanja ni več potrebno.

Partner omenjene svetovalne službe je bil tudi nekdanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson, ki je moral oktobra 2015 zaradi izigravanja politike prejemkov in posledične izgube zaupanja vlade moral zapustiti položaj skupaj s predsednikom upravnega odbora Larsom Nybergom.

Mavko je pojasnil, da so v letu 2014 večkrat razpravljali o politiki prejemkov. Vendar pa takrat še ni bil določenih kvantitativnih vrednosti v sprejeti politiki, bila so le načela, kako naj zgleda delitev za fiksni in variabilni del. Vsa ta načela so se uveljavljala v pogodbah s ključnimi zaposlenimi v DUTB. Ob tem ni želel ugibati, zakaj je vlada razrešila Nyberga. "Vsi smo bil v DUTB imenovali na željo lastnika in ko te želje lastnika ni bilo več ..." je dodal.

'Nabor terjatev za prenos je bil ustrezen'

Glede prenosa slabih terjatev na DUTB je Mavko potrdil, da je (najvišjo) prenosno vrednost določila Evropska komisija. Banke so v prvi fazi same predlagale, katere terjatve bi prenesle, medresorska skupina je le usklajevala, da so terjatve do določenega podjetja prenesene (ali ne) pri vseh bankah, kjer je bilo to podjetje stranka, je dodal.

Nabor terjatev za prenos je bil po njegovi oceni ustrezen, člani medresorske komisije pa se po njegovih besedah niso opredeljevali do posameznih predlogov za prenos terjatev. Zanikal je, da bi medresorska skupina vplivala, da ni prišlo do prenosa terjatev v primeru družb Marmor Hotavlje in Kolektor.

Prenosne vrednosti so bile po njegovih besedah višje od poštene vrednosti - po slednji je DUTB sama ovrednotila preneseno premoženje – zato je prišlo do razlik v prenosnih vrednostih in vrednostih v bilancah DUTB. Pri NLB npr. je razlika znašala okoli 130 milijonov evrov, je dejal Mavko.

O izbrisu imetnikov podrejenih obveznosti je povedal, da ne Evropska komisija ne nihče drug ni vztrajal pri popolnem izbrisu. Pogovarjali so se o participaciji imetnikov teh papirjev, in sicer je zakon predvidel ali izbris ali konverzijo v kapital. Kateri način bo uporabljen, je bilo odvisno od tega, kolikšen manko je bil ugotovljen v posamezni banki. Če bi bil primanjkljaj nižji od obstoječega kapitala in vsote podrejenih obveznosti, bi bile te konvertirane v lastništvo. Ker pa je bil primanjkljaj višji, so te podrejene obveznosti z odločbo Banke Slovenije prenehale, je dodal Mavko.

Nekateri se takratnega dogajanja ne spomnijo prav dobro

Takoj za Mavkom je pred poslance stopil nekdanji direktor Deloitta in dolgoletni prvi operativec slabe banke Janez Škrubej, ki pa je imel težave s spominom. Ko ga je Vrtovec povprašal po metodologiji, je Škrubej le dejal, da se ničesar ne spomni. Spomnil se je le, s kom je takrat največ komuniciral. "Največ komunikacije je bilo z gospodom Mavkom," je dejal Škrubej.

Konkreten je bil Škrubej le pri Admetamu, enemu najbolj spornih podjetij, ki je na zahtevo slabe banke drago in neuspešno reševalo na primer žirovsko Alpino, v njem pa so sedeli nekdanji Deloittovci. Angažirali so ga brez javnega razpisa, na račun pa je od podjetij dobil več milijonov evrov.

To je sicer šele začetek obsežnih zaslišanj v državnem zboru. V naslednjih mesecih bo prednje stopilo celotno nekdanje vodstvo slabe banke pa tudi Banka Slovenije.